<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cpg 80/96

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1996:CPG.80.96
Evidenčna številka:VSL00653
Datum odločbe:28.03.1996
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:uveljavitev terjatve v stečajnem postopku

Jedro

Določba 2. odst. 160. čl. ZPPSL, ki pravi: "da se osebni dohodki delavcev dolžnika v višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo, do dneva ko je bil začet stečajni postopek, poravnajo kot stroški stečajnega postopka", opredeljuje le merilo višine prioritetnega izplačila (v višini izhodiščne plače določene s kolektivno pogodbo). Torej delavcem gre prioritetno izplačilo po določbah cit. člena ZPPSL le v primeru, da dejansko izplačani osebni dohodki niso dosegli izhodiščne plače, do višine le-te. Pri ugotavljanju višine prejetih osebnih dohodkov pa je potrebno upoštevati vse elemente plače oz. osebnih dohodkov, ki pa so bili dejansko delavcem izplačani in ne le višino izplačane osnovne plače.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je ugovor upnikov-delavcev stečajnega dolžnika, da je potrebno celotno prijavljeno in priznano terjatev na temelju neizplačanih plač poplačati na temelju 2. odst. 160. čl. ZPPSL zavrnilo in potrdilo osnutek za glavno delitev z dne 25.9.1996. Zoper sklep so se upniki-delavci pravočasno pritožili. V pritožbi navajajo, da ni pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da so izplačane plače delavcev dosegale oz. presegale izhodiščno plačo, saj so bile pri izračunu izplačil delavcem neutemeljeno všteti tudi različni dodatki napr. za delovno dobo, nočno delo, delo preko delovnega časa, ki ne spadajo v osnovno plačo. Osnovna plača delavcev pa je bila nižja od izhodiščnih plač predvidenih v kolektivni pogodbi, zato se njihova terjatev nanaša prav na razliko med prejetimi izplačili in predpisano izhodiščno plačo. Ker je bila ta terjatev v celoti priznana, pa je potrebno po oceni pritožbe pri njenem izplačilu upoštevati določbo 2. odst. 160. čl. ZPPSL. Dejansko pa nekateri delavci tudi z dodatki niso prejeli izhodiščne plače.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbah Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (v nadaljevanju SKPG) z dne 9.7.1993 (U.L. RS 39/93), sodijo v kategorijo plače: osnovna plača (36. čl. ), ki gre delavcem po pogodbi o zaposlitvi za poln delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, ki ne more biti nižja od izhodiščne plače določene v tarifni prilogi kolektivne pogodbe, plača na podlagi delovne uspešnosti (39. čl.) in dodatki, za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden (40. čl. ). V kategorijo plač pa spadajo tudi nadomestila za plače, za čas odsotnosti z dela ( 41. čl.). Da se našteti pojmi štejejo kot posamezni sestavni deli plače je razvidno iz določbe 43. čl. SKPG, ki govori o obračunu plače in predvideva obveznost, da mora biti obračun plače sestavljen po njenih posameznih sestavnih delih. Vsebinsko enake določbe vsebuje tudi SKPG z dne 27.6.1990 (U.L. RS 31/90), ki je veljala do uveljavitve prvo navedene SKPG. Razlika je le v terminologiji in sicer slednja uporablja termin osebni dohodki namesto pojma plače. Iz navedenega je razvidno, da je plača ali osebni dohodek sestavljena iz večih elementov, ki pa vsi sestavljajo eno celoto.

Določba 2. odst. 160. čl. ZPPSL, ki pravi:" da se osebni dohodki delavcev dolžnika v višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo, do dneva, ko je bil začet stečajni postopek, poravnajo kot stroški stečajnega postopka", opredeljuje le merilo višine prioritetnega izplačila (v višini izhodiščne plače določene s kolektivno pogodbo). Torej delavcem gre prioritetno izplačilo po določbah cit. člena ZPPSL le v primeru, da dejansko izplačani osebni dohodki niso dosegli izhodiščne plače, do višine le-te. Pri ugotavljanju višine prejetih osebnih dohodkov pa je potrebno upoštevati vse elemente plače oz. osebnih dohodkov, ki pa so bili dejansko delavcem izplačani in ne le višino izplačane osnovne plače, kot to zmotno navaja pritožba.

Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da so upniki-delavci s skupno vlogo z dne 15.9.1994 prijavili svoje terjatve napram stečajnemu dolžniku in med drugimi tudi uveljavljali terjatev iz naslova neizplačanih osebnih dohodkov do višine izhodiščnih plač v skupnem znesku 156.736.547,00 SIT. Ta terjatev je bila na naroku za preizkus terjatev dne 2.2.1995 priznana. V obdobju na katerega se nanašajo navedene terjatve iz naslova osnovnih plač pa so upniki-delavci dejansko prejemali poleg osnovnih plač, ki so bile sicer nižje od izhodiščnih plač tudi različne dodatke. Seštevek osnovnih plač in dodatkov, ki so bili delavcem izplačani pa je dosegel višino izhodiščnih plač posameznih upnikov-delavcev po kolektivni pogodbi. S tem pa niso izpolnjeni pogoji za prioritetno izplačilo po 2.odst. 160. čl. ZPPSL, ampak pogoji za sorazmerno izplačilo po 4.odst. 160. čl. ZPPSL. Zato je tudi pravilna odločitev prvostopnega sodišča, da je predmetno terjatev vneslo v osnutek za glavno delitev.

Okoliščina, da so dejanska izplačila osnovnih plač in dodatkov, skratka vseh elementov plače delavcem-upnikom dosegala izhodiščno plačo po kolektivni pogodbi ni bila sporna in v ugovoru upniki niso uveljavljali nasprotnega. Ugovorov, ki niso bili uveljavljani v postopku na prvi stopnji, pa ni mogoče uveljavljati v pritožbenem postopku, zato drugostopno sodišče ni upoštevalo pritožbenih navedb, da izplačilo osnovne plače in dodatkov za delavca J.H. za mesec januar in junij 1992 ni dosegel višine njegove izhodiščne plače po kolektivni pogodbi.

Glede na navedeno je drugostopno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2.tč. 380. čl. ZPP v zvezi z in 15. čl. ZPPSL).

 


Zveza:

ZPPSL člen 160, 160/2, 160/4, 160, 160/2, 160/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NjQ4MA==