VSL sklep Cpg 78/96

Jedro

Pritožbene novote se v postopku zavarovanja lahko uveljavljajo toliko časa kot v izvršilnem oz. pravdnem postopku. Če gre za subjekta redne pravde, se lahko uveljavljajo tudi v pritožbi. Če pa gre za subjekta gospodarskega spora, se lahko uveljavljajo samo do konca postopka na prvi stopnji (tj. do izdaje sklepa sodišča prve stopnje, ki se izpodbija s pritožbo).

 

Izrek

1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Upnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugovoru dolžnika zoper sklep o izdani začasni odredbi ugodilo (1. tč. izreka), v posledici pa je ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo vsa opravljena dejanja (2. tč. izreka).

Proti navedenemu sklepu se je zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava pritožil upnik (po pooblaščenki - odvetnici). Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa z "dovolitvijo izdaje začasne odredbe", podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sklepanje. Pri tem je priglasil pritožbene stroške.

Upnik je naknadno dopolnil pritožbo, vendar po izteku pritožbenega roka. Zato sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa dopolnitve pritožbe ni upoštevalo.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik v konkretnem primeru ni izrečno navedel, v zavarovanje kakšne terjatve (denarne ali nedenarne) je predlagal izdajo začasne odredbe.

Vendar iz njegovih navedb tekom postopka izhaja, da gre očitno za zavarovanje denarne terjatve, in sicer glavnice in obresti po blagovni kreditni pogodbi. Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve pa je treba verjetno izkazati obstoj terjatve in obstoječo (subjektivno in konkretizirano) nevarnost, da bo dolžnik sicer onemogočil ali otežil izterjavo terjatve (1. odst. 265. čl.

Zakona o izvršilnem postopku (ZIP)). Ker v konkretnem primeru ne gre za zavarovanje nedenarne terjatve, zatrjevani nastanek nenadomestljive škode (iz 2. odst. 267. čl. ZPP) ni pravno relevanten.

Tako tudi ni pravno relevantno neplačevanje anuitet, ampak le zatrjevana subjektivna nevarnost (da bo dolžnik premoženje oz.

sredstva odtujil, jih skril ali kako drugače z njimi razpolagal). Ker naj bi bil vzrok za zatrjevano nevarnost v začasni odredbi, ki jo je sodišče (na predlog dolžnika) izdalo v zadevi pod opr. št. R Ig ....., bi upnik pač moral uporabiti vsa razpoložljiva pravna sredstva, da bi izposloval zavrnitev v navedenem postopku predlagane začasne odredbe (na prepoved vnovčenja 12 akceptnih nalogov). Iz tega razloga je v tem postopku predlagana začasna odredba neutemeljena. To še toliko bolj, ker je sodišče druge stopnje (s sklepom z dne 10.10.1995, opr. št. Cpg 1175/95) sklep o zavrnitvi ugovora upnika proti sklepu o izdani začasni odredbi na prepoved vnovčenja 12 akceptnih nalogov razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o njegovem ugovoru.

Sicer pa je upnik v pritožbi predlagal, da sodišče opravi poizvedbe pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (glede neplačevanja dnevnih iztržkov na žiro račun dolžnika), da opravi poizvedbe pri sodnem registru Okrožnega sodišča v Ljubljani (glede lastnikov firme U.) ter da vpogleda spise pod opr. št. R Ig 1..., R Ig 2...., R Ig 3...., R Ig 4.... in X Ig ..... Prav tako je predlagal, da sodišče vpogleda listinska dokazila, ki so priložena spisu pod opr. št. R Ig 5.... Vendar pa gre pri navedenih dokaznih predlogih za nedovoljene pritožbene novote (14. čl. ZIP v zvezi s 1. odst. 496.a čl. ZPP), ki jih sodišče druge stopnje kot takih ni upoštevalo. Novosti v pritožbi se namreč v postopku zavarovanja lahko uveljavljajo toliko časa kot v izvršbi (244. čl. ZIP) oz. pravdi (14. čl. ZIP). Ker gre pri strankah tega postopka za siceršnja subjekta gospodarskega spora (iz 1. tč. 489. čl. ZPP) in ne redne pravde, se pritožbene novosti pač lahko uveljavljajo po 1. odst. 496.a čl. ZPP in ne po 1. odst. 352. čl. ZPP. To pa pomeni, da upnik tistih dokaznih predlogov, ki bi jih lahko podal do konca postopka na prvi stopnji, ne more uveljavljati šele s pritožbo. To še toliko manj, ker niti ni zatrjeval, da navedenih dokaznih predlogov ni mogel podati do izdaje izpodbijanega sklepa.

Zato je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (na podlagi 14. čl. ZIP v zvezi z 2. tč. 380. čl. ZPP). V posledici pa je odločilo, da upnik sam trpi svoje pritožbene stroške (na podlagi 14. čl. ZIP v zvezi s 1. odst.

166. čl. in 1. odst. 154. čl. ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cpg 333/99
• VSL sklep R 44/2001
• VSL sklep R 952/2005