VSL sklep Cpg 791/95

Jedro

Odločitev o zavrnitvi predloga za vpis firme je v primeru, ko je v centralnem registru vpisanih že osem drugih enakih ali zelo podobnih firm, od katerih imata dve enako dejavnost kot predlagatelj, pravilna.

Registrsko sodišče ne zavrne predloga za vpis ostalih podatkov v sodni register samo zato, ker je predlagana firma v nasprotju z zakonom. Enotna odločitev je v takem primeru pravilna samo, če brez vpisa firme ni mogoč tudi vpis ostalih podatkov (na primer pri vpisu novega subjekta). Če v takem primeru zavrne celoten predlog za vpis, mora to v sklepu obrazložiti, sicer sklepa ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka vpisa v sodni register.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se glede odločitve o zavrnitvi predloga za vpis spremembe osnovnega kapitala, sedeža in osebe, pooblaščene za zastopanje razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

V ostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sklep registrskega sodišča glede odločitve o zavrnitvi predloga za vpis spremembe firme potrdi.

 

Obrazložitev

Registrsko sodišče je v celoti zavrnilo predlagateljev predlog za vpis v sodni register spremembe osnovnega kapitala, firme sedeža in osebe, pooblaščene za zastopanje. Kot razlog za tako odločitev je navedlo, da predlagane spremembe firme ni mogoče vpisati zaradi obstoja drugih družb z enako ali zelo podobno firmo in dejavnostjo, predlagatelj pa kljub pozivu firme ni ustrezno popravil (30. člen Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju: ZSR).

Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. Navedel je, da je po prejemu odredbe s pozivom na spremembo predloga za vpis firme sodišče zaprosil, da zaradi odsotnosti lastnika z odločanjem počaka. Dne 12.5.1995 je nato dostavil sodišču spremenjeno dokumentacijo s spremenjenim nazivom firme, dne 24.5.1995 pa prejel izpodbijani sklep. Po njegovem mnenju bi moralo sodišče v takem primeru odločati na podlagi nazadnje spremenjene dokumentacije.

Pritožba je delno utemeljena.

V določbah 29. in 30. člena ZSR je predpisan postopek, ki ga mora registrsko sodišče opraviti pri predhodnem preizkusu predloga za vpis v sodni register. V 29. členu so naštete procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je o predlogu mogoče vsebinsko odločati. V 1. odst. 30. člena je predpisan postopek, če te predpostavke niso izpolnjene, pomanjkljivosti pa so take, da jih je mogoče odpraviti.

Če jih predlagatelj v določenem roku ne popravi, sodišče zavrže predlog za vpis. Iz določbe 2. odst. 30. člena pa sledi, da predhodni preizkus predloga ne obsega le preizkusa procesnih predpostavk, ampak se že v tej fazi postopka preveri, ali je predlagana firma subjekta vpisa morda v nasprotju z zakonom. Če registrsko sodišče meni, da je, potem pozove predlagatelja, naj firmo spremeni. Posledica tega, da predlagatelj ne ravna po odredbi sodišča (in firme v danem roku ustrezno ne spremeni) pa ni zavrženje predloga za vpis, ampak njegova zavrnitev. Zakonitost firme namreč ni procesna predpostavka, ki bi morala biti izpolnjena za vsebinsko odločanje, ampak je odločanje o njenem vpisu že odločanje o sami vsebini predloga za vpis. Le v tem je smisel določbe 2. odst. 30. člena ZSR, da se predlog za vpis zavrne, če ni ustrezno popravljen in samo zato je predpisano, da se ne zavrže. To pa pomeni, da navedena določba govori le odločanju o predlogu za vpis firme, ne pa o celotnem predlogu za vpis, torej ne tudi o tem, da je treba zaradi nezakonitosti firme zavrniti tudi predlog za druge vpise. O tem, ali bo posledica napačnega predloga za vpis firme tudi zavrnitev predloga za druge vpise, namreč govorita določbi 2. in 3. odst. 35. člena ZSR. Če zaradi tega, ker predlagana firma ni zakonita, te pomanjkljivosti pa predlagatelj ni popravil, ni mogoč niti vpis drugih podatkov (na primer pri prvem vpisu subjekta v register), bo sodišče enotno odločilo o celotnem predlogu za vpis. Če pa je vpis drugih podatkov neodvisen od vpisa firme, bo o njih odločalo ne glede na to, ali je predlagana firma v skladu z zakonom ali ne.

V obravnavani zadevi je registrsko sodišče zavrnilo celoten predlog za vpis sprememb v sodni register. Iz obrazložitve sklepa sledi, da je ocenilo, da predlagana firma ni v skladu z zakonom. Ta ocena je pravilna in pritožba glede te odločitve ni utemeljena. Ni dvoma, da predlagatelj v danem roku, ki je nepodaljšljiv (glej 1. in 2. odst.

30. člena ZSR), predloga za vpis spremembe firme ni spremenil, ampak je to storil šele z vlogo, ki jo je registrsko sodišče prejelo 19.5.1995, torej po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za vpis. Zato je bilo treba pritožbo v tem delu zavrniti in potrditi napadeni sklep (2. točka 39. člena ZSR).

Pač pa sklep nima razlogov o tem, zakaj je bilo treba zavrniti tudi predlog za vpis ostalih sprememb. Če je registrsko sodišče zavrnilo predlog v celoti zato, ker je mislilo, da mora že zaradi tega, ker predlagana firma ni v skladu z zakonom, po 2. odst. 30. člena ZSR zavrniti tudi predlog za vpis ostalih podatkov, je odločitev o tem napačna. Če pa je mislilo, da so vpisi ostalih podatkov tako odvisni od vpisa spremembe firme, da brez tega vpisa tudi njihov vpis ni mogoč, bi moralo to v sklepu obrazložiti. Enako bi moralo storiti, če je ocenilo, da tudi predlog za vpis ostalih sprememb ni utemeljen.

Ker razlogov za zavrnitev predloga za vpis ostalih sprememb napadeni sklep nima, ga glede te odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka vpisa v sodni register po 13. točki 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 19. členom ZSR. Zaradi nje je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 39. člena ZSR pritožbi v tem obsegu ugodilo, napadeni sklep razveljavilo in vrnilo zadevo registrskemu sodišču v novo odločanje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 354/2004
• VSL sklep III Cp 5870/05
• VSL sklep I Cpg 680/99