VSL sklep Cpg 1066/95

Jedro

S potekom roka za prijavo terjatev izgubi izločitveni upnik le pravico prijaviti in uveljaviti svojo terjatev v stečajnem postopku.

Potek tega roka pa ne vpliva na njegovo lastninsko pravico, če jo ima. Izločitveni upnik zato lahko svojo pravico uveljavlja zoper stečajnega dolžnika po splošnih procesno-pravnih in materialno-pravnih predpisih. Za uveljavitev te pravice lahko tudi predlaga ukrepe zavarovanja, če so za to podani pogoji, predpisani s splošnimi procesno-pravnimi in materialno-pravnimi predpisi.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče stečajnemu dolžniku prepovedalo prodajo nepremičnin, parc. št. 1066/3, vpisanih pri vl.

št. 1611 k.o. Z. zgradbo v izmeri 924 m2. Proti sklepu se upnica oz. predlagateljica začasne odredbe pritožuje in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Napačno je stališče sodišča, da bi upnik lahko lastninsko pravico kot izločitveno pravico s tožbo uveljavljal le, če bi izločitveno pravico stečajni upravitelj v postopku prerekal in bi bil upnik napoten na pravdo. Sodišče bi moralo upoštevati določilo 10. in 131. čl. ZPPSL in predloga iz razloga, ker upnik izločitvene pravice ni uveljavljal v stečajnem postopku, ne bi smelo zavrniti.

Pritožba je utemeljena.

Izločitvene pravice so stvarne ali obligacijske pravice (najpogosteje so to lastninska pravica ali pravica razpolaganja), na podlagi katerih nosilec take pravice lahko zahteva, da se neka stvar ali kak drug del premoženja, ki ne pripada stečajnemu dolžniku (na njem stečajni dolžnik nima lastninske pravice ali pravice razpolaganja), v času stečajnega postopka pa se ta stvar oz. premoženje nahaja v detenciji stečajnega dolžnika, izloči iz stečajne mase. Začetek stečajnega postopka na te pravice nima vpliva (3. odst. 10. čl. in 1. odst. 131. čl. ZPPSL, Ur.l. 67/93). ZPPSL je sicer predpisal, da so izločitveni upniki dolžni prijaviti svojo terjatev v stečajnem postopku (7. odst. 137. čl. ZPPSL). Predpisal je tudi postopek, kako se te prijavljene pravice v stečajnem postopku preizkušajo in ugotavljajo (143. čl. ZPPSL). Smisel teh določb je v tem, da naj se prvenstveno vsa pravna razmerja stečajnega dolžnika razrešijo v stečajnem postopku in v tem, da imajo stečajni organi pregled nad dogajanjem v stečajnem postopku. Vendar pa te določbe ZPPSL ne pomenijo, da je nosilec izločitvene pravice, če le-te ni uveljavljal v stečajnem postopku (tam bi bila njegova prijava po preteku zakonskega roka zavržena - glej 1., 7. in 8. odst. 137. čl. ZPPSL), le-te ne more več uveljavljati po splošnih procesno-pravnih in materialno-pravnih predpisih. S potekom roka za prijavo terjatev izgubi izločitveni upnik le pravico prijaviti in uveljavljati svojo pravico v stečajnem postopku. Potek tega roka pa ne vpliva na njegovo lastninsko pravico, če jo ima. Take določbe ZPPSL nima. Izločitveni upnik zato lahko svojo pravico uveljavlja zoper stečajnega dolžnika tudi po splošnih procesnih in materialnopravnih predpisih (s tožbo).

Za uveljavitev teh pravic lahko predlaga ukrepe zavarovanja. ZPPSL ne prepoveduje dovolitve ukrepov zavarovanja za uveljavitev teh pravic (111. čl. ZPPSL), če so podani pogoji, predpisani s splošnimi procesno-pravnimi in materialno-pravnimi predpisi.

Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da glede na določbo 4. odst. 149. čl. ZPPSL upnik ne more doseči začasne odredbe. 4. odst.

149. čl. ZPPSL ne ureja situacije, ko izločitveni upnik svojo pravico uveljavlja izven stečajnega postopka po splošnih procesno-pravnih in materialno-pravnih predpisih, zato za odločitev o tem, ali je predlagana začasna odredba v takem primeru utemeljena ali ne, te določbe ni mogoče uporabiti.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da upnik zaradi dejstva, da zatrjevane izločitvene pravice (lastninske oz. solastninske pravice) ni pravočasno prijavil v stečajnem postopku, ne more doseči začasne odredbe, se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je verjetno izkazana po upniku zatrjevana stvarna pravica na spornih nepremičninah in ali je izkazan drugi pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (267. čl.

ZIP). Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 624/2000
• VSL sklep I Cp 177/2002
• VSL sodba II Cp 1388/2000