VSL sklep Cpg 842/95

Jedro

Od tega, v kakšnem obsegu in v kateri fazi izvršilnega postopka upnik umakne predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je odvisno, kakšna bo vsebina izreka in obrazložitve sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se izvršba ustavi in se razveljavijo vsa izvršilna dejanja. Kot razlog za tako odločitev je navedlo, da je upnik umaknil predlog za izvršbo.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP.

Prvenstveno je predlagal prvostopnemu sodišču, da svoj sklep dopolni tako, da v celoti razveljavi sklep o izvršbi. Brez take odločbe bi namreč postal sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravnomočen v delu, s katerim je odločeno o upnikovi terjatvi, dolžnik pa mu v morebitnem ponovnem izvršilnem postopku ne bi več mogel materialnopravno ugovarjati. Če taka odločitev ni mogoča že na podlagi upnikovega predloga za ustavitev postopka, naj ga sodišče pred tem vpraša, ali je predlog za izvršbo umaknil v celoti ali ne.

Če ni ravnal tako, bo treba odločiti o dolžnikovem (podrejeno postavljenem) ugovoru. V kolikor sodišče prve stopnje nobenemu od teh predlogov ne bo ugodilo, naj se dolžnikova vloga šteje za pritožbo.

Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da predlogu dolžnika za dopolnitev sklepa ni mogoče ugoditi, zato je spis poslalo sodišču druge stopnje, da dolžnikovo vlogo obravnava kot pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je sestavljen iz dveh delov: v prvem delu naloži sodišče dolžniku, da poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški, v drugem delu pa dovoli izvršbo za uveljavitev teh terjatev (2. odst. 38. člena ZIP). Prvi del je enak plačilnemu nalogu (glej 1. odst. 446. člena ZPP), drugi pa sklepu o izvršbi, kakršnega sodišče izda na podlagi izvršilnega naslova (glej 1. odst. 38. člena ZIP). Posebnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, da je z njim odločeno tudi o poravnavi terjatve, ne pa le o izvršbi, je treba upoštevati v primeru, ko upnik umakne predlog za izvršbo. Upnik lahko namreč med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, zaradi česar mora sodišče ustaviti postopek, upnik pa lahko kasneje vloži nov predlog za izvršbo (1., 2. in 3. odst. 37. člena ZIP). V primeru umika predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine se lahko zgodi, da ostane po ustavitvi izvršbe v veljavi sklep o izvršbi v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da mora upniku poravnati terjatev in stroške. Če je bil sklep o izvršbi vročen strankama, potem postane v navedenem delu pravnomočen in nastane situacija, da ima upnik v rokah pravnomočen izvršilni naslov (vsebinsko plačilni nalog), na podlagi katerega lahko ponovno zahteva izvršbo (smiselno po 3. odst. 55.a člena ZIP, torej ne več na podlagi verodostojne listine, ker je o sami terjatvi že pravnomočno odločeno). Zato se postavlja vprašanje, kako mora ravnati sodišče takrat, ko upnik po izdaji (in vročitvi obema strankama) sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine umakne svoj predlog za izvršbo. Glede odločitve o tistem delu sklepa, s katerim je dovoljena izvršba, je zadeva jasna: sodišče mora ustaviti postopek (2. odst. 37. člena ZIP). Glede odločitve o nalogu za poravnavo terjatve pa ZIP za tak primer nima posebne določbe. Odločitev o tem je gotovo odvisna predvsem od volje upnika. Če je umaknil predlog za izvršbo v celoti, torej skupaj s predlogom za izdajo naloga za poravnavo terjatve, to pa je storil pred vložitvijo ugovora, bo sodišče razveljavilo sklep o izvršbi tudi v tem delu in to na podlagi smiselne uporabe določbe 1. odst.

456. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP, torej enako kot ravna pri umiku tožbe po izdaji plačilnega naloga. Kolikor pa to stori po vložitvi ugovora, se o umiku odloča v pravdi, ki začne teči o zahtevku že zaradi same vložitve ugovora. Če pa upnik umakne predlog samo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, torej le predlog za samo izvršbo, potem to ni podlaga tudi za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da mora poravnati terjatev. V tem delu lahko dolžnik ta sklep izpodbija z ugovorom po 55. členu ZIP, nakar se pred pristojnim sodiščem nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej s pravdo (2. odst. 55.a člena ZIP). Kakšna je odločitev sodišča v opisanih primerih, mora biti razvidno iz sklepa, ki sledi umiku predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, vsebina izreka in obrazložitve sklepa pa mora biti ustrezna vsakokratni procesni situaciji.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje na predlog upnika izdalo pravilen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in ga (tudi pravilno) vročilo upniku in dolžniku. Upnik je nato z vlogo dne 2.2.1995 predlagal ustavitev izvršbe, dolžnik pa je dne 9.2.1995 (še v ugovornem roku) za primer, da tožba ne bo v celoti umaknjena, vložil ugovor. V tej situaciji je sodišče prve stopnje izreklo, da "se izvršba ustavi in se razveljavijo vsa izvršilna dejanja". Svoj sklep je obrazložilo z enim stavkom, da "je upnik umaknil predlog za izvršbo, zato je sodišče izvršbo ustavilo in razveljavilo vsa izvršilna dejanja (2. odst. 37. člena ZIP)". Glede na procesno situacijo je izrek sklepa nerazumljiv, sklep pa nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je namreč izreklo, da se ustavi izvršba, za katero pa iz podatkov spisa ni videti, da bi se sploh že začela (doslej je bilo le nepravnomočno odločeno, da se dovoli). V skladu z določbo 2. odst. 37. člena ZIP, na katero se v obrazožitvi sklepa sklicuje, bi namreč moralo ustaviti postopek. Izreklo je tudi, da se razveljavijo vsa izvršilna dejanja, čeprav iz spisa ni videti, da bi bilo kakšno tako dejanje sploh opravljeno. Ker ta del sklepa z ničemer ni obrazložen, ni mogoče ugotoviti, kaj je z njim sodišče mislilo. Če je mislilo na razveljavitev sklepa o izvršbi, je to napačno, ker sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak procesno dejanje, na podlagi katerega se izvršilna dejanja sploh lahko začnejo opravljati. Izpodbijani sklep ima torej take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti. S tem je storjena bistvena kršitev določb izvršilnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP, zaradi katere je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP pritožbi ugodilo, napadeni sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej od upnika zahtevati, da se določno in jasno izjavi o tem, ali umika svoj izvršilni predlog. Doslej namreč upnik take izjave o tem ni dal, saj je predlagal le to, naj se izvršilni postopek ustavi. Pri tem pa ga bo moralo sodišče pozvati tudi, naj jasno pove, v katerem delu umika svoj predlog, saj je od tega odvisno, kako bo odločilo o umiku, nato pa še o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Glede na določbo 3. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP bo o pritožbenih stroških, katerih povrnitev zahteva dolžnik, odločeno s končno odločbo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1710/2005
• VSK sklep II Cpg 156/2005
• VSL sklep I Cpg 455/99