VSL sklep Cpg 347/95

Jedro

Kazen določeno v 316. čl. ZPP ni mogoče izreči pravni osebi, ker pravdnih dejanj ne opravlja sama, pač pa jih opravlja po zakonitem zastopniku ali pooblaščencu. Zato je lahko denarna kazen izrečena le osebi, ki je za pravno osebo opravljala pravdna dejanja, s katerimi je bila zlorabljena procesna pravica. Za zlorabo procesnih pravic gre, če stranka ali njen zakoniti zastopnik procesno pravico ima, pa le-to izkoristi s ciljem škodovati drugemu ali sodišču. Če pa določene procesne pravice nima, je že po naravi stvari ne more zlorabiti.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da si je upnik s tem, ko je za dne 20.2.1995 sklical prvo sejo upniškega odbora in je dne 16.2.1995 poslal članom upniškega odbora vabilo za to sejo ter z dopisom z dne 21.2.1995, ki ga je poslal sodišču in članom upniškega odbora, vzel pravice, ki mu jih ZPPSL ne priznava.

Zato ga je za vsako dejanje kaznovalo s 25.000,00 SIT denarne kazni.

Upnik se je proti sklepu pritožil. V pritožbi našteva nepravilnosti, ki da jih je storil stečajni senat oz. njegov predsednik. Zaradi vseh teh kršitev sodišča, kazen upniku ni na mestu. Upnik je sklical sejo upniškega odbora v skrajni sili. Upniški odbor je bil izvoljen 24.1.1995. Senat je zavlačeval postopek s tem, da je zahteval imena oseb, ki se bodo udeleževala sej upniškega odbora. Večino članov upniškega odbora je takoj po naroku zahtevala tudi sejo upniškega odbora. Predsednik senata pa je sklic seje odlašal do 20.2.1995, ko je že bil seznanjen s prvo sejo upniškega odbora. Sodišče v tem primeru ni ravnalo niti po 2. odst. 15. čl. ZPPSL niti po 10. čl.

ZPP, upnika, ki je poskušal pospešiti postopek in opozarjal na napake sodišče, pa je kaznovalo. Nesmiselen je zaključek sodišča, da je upnik zlorabil procesne pravice, če mu jih zakon ne daje.

Pritožba je utemeljena.

V pritožbi zatrjevani razlogi, zaradi katerih je upnik ravnal tako kot je, za odločitev o tem ali je upnik zlorabil procesne pravice niso odločilni. Po 316. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL lahko sodišče med postopkom kaznuje stranko ali zakonitega zastopnika, pooblaščenca, če ta s svojim pravdnim dejanjem huje zlorabi pravice, ki mu jih priznava zakon. Iz te določbe izhaja, da lahko gre za zlorabo pravic le, če stranka ali njen zakoniti zastopnik, pooblaščenec določeno procesno pravico ima, pa le-to izkoristi s ciljem škodovati drugemu ali sodišču. Če pa stranka, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec določene procesne pravice nima, je že po naravi stvari ne more zlorabiti, ker tako dejanje, četudi je opravljeno, ne more imeti posledic v postopku samem. Sodišče prve stopnje pa je že samo ugotovilo, da je po 1. odst. 87. čl. ZPPSL za sklic seje upniškega odbora pristojen predsednik stečajnega senata.

Član upniškega odbora ima le pravico predlagati sklic upniškega odbora in ima tudi pravico do nadzorstvene pritožbe po 72. čl. Zakona o sodiščih (Ur.l. 19/94), če misli, da predsednik stečajnega senata neutemeljeno dolgo zavlačuje sklic seje upniškega odbora. Z upnikovim vabilom članom upniškega odbora za prvo sejo upniškega odbora zato ni bila zlorabljena procesna pravica, ker take pravice upnik po ZPPSL ni imel. Zato to ravnanje ni zloraba pravice po 316. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL. Sestanek prisotnih članov upniškega odbora z dne 21.2.1995 na sam stečajni postopek ni imel vpliva. Z dopisom z dne 21.2.1995 pa tudi ni bil opravljen poseg v poslovanje sodišča. Iz podatkov v spisu je razvidno, da predsednik stečajnega senata kljub temu dopisu oz. zaradi tega dopisa ni posloval nič drugače oz. je postopal tako kot je določeno v 1. odst. 87. čl. ZPPSL. Prva seja upniškega odbora, ki jo je sklical predsednik stečajnega senata pa je tudi bila opravljena dne 28.2.1995 in so se je udeležili vsi člani upniškega odbora, zato tudi ravnanja v dopisu z dne 21.2.1995 ni mogoče oceniti kot zlorabo procesnih pravic.

Pa če tudi bi opisano ravnanje predstavljalo zlorabo procesnih pravic, bi bila določba 316. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL napačno uporabljena. V 316. čl. ZPP je predpisana kazen za disciplinsko kršitev. V pravu velja načelo, da je pravna oseba kazensko odgovorna samo, če je z zakonom ali drugim na zakonu temelječem predpisu to izrecno določeno. V 316. čl. ZPP pa ni izrecno določeno, da je lahko subjekt odgovornosti pravna oseba. Iz določbe zakona, da se kaznuje tisti, ki s pravdnimi dejanji zlorabi pravice, jasno izhaja, da to ne more biti pravna oseba, ker pravdnih dejanj pravna oseba ne opravlja sama, pač pa jih opravlja po zakonitem zastopniku ali pooblaščencu.

Zato bi bila lahko denarna kazen izrečena le osebi, ki je za pravno osebo opravljala pravdna dejanja, s katerimi je bila zlorabljena procesna pravica.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 1930/2000
• VSL sklep II Cp 549/94
• VSL sodba II Cp 274/99