VSL sklep Cpg 335/95

Jedro

Upnik mora tako terjatev kot ločitveno pravico prijaviti v dveh mesecih od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka v uradnem listu, sicer predsednik stečajnega senata prijavo zavrže. V prijavi mora navesti podatke o terjatvi iz 3. odst. 137. člena ZPPSL in o ločitveni pravici iz 6. odst. 137. člena ZPPSL. To velja tudi v primeru, ko je hipoteka vpisana v zemljiško knjigo in ima upnik zanjo izvršilni naslov ter je že predlagal izvršbo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo prijavo upnikove ločitvene pravice kot prepozno in zavrnilo njegov predlog za izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe s prodajo nepremičnine, na kateri ima hipoteko, na podlagi katere uveljavlja ločitveno pravico.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal njegovo razveljavitev. Navedel je, da je v 6. odst. 137. člena ZPPSL predpisano, da morajo ločitveni upniki v prijavi terjatve navesti del dolžnikovega premoženja, na katerega se nanaša njihov zahtevek, in znesek, do katerega njihove terjatve ne bodo krite z ločitveno pravico. Iz tega po njegovem mnenju sledi, da jim ni treba prijaviti terjatve, kolikor je krita z ločitveno pravico in je prijava tega dela terjatve samo deklaratorne narave. Prepozna prijava ločitvene pravice ne more imeti za posledico izgubo same pravice. Upnik ima za svojo terjatev pravnomočen izvršilni naslov in je že pred začetkom stečaja zoper dolžnika predlagal izvršbo, a sodišče o izvršilnem predlogu ni pravočasno odločilo. Obenem pa je že po začetku stečaja dovolilo izvršbo, torej niti samo ni vedelo za začetek stečaja, čeprav je bil objavljen v uradnem listu, zato tega ni mogoče zahtevati niti od upnika. Glede na osnovna zemljiškoknjižna načela bi morala po stališču pritožbe za zastavne upnike na nepremičninah stečajnega dolžnika veljati domneva, da se šteje terjatev za prijavljeno, če je zavarovana z zastavno pravico in obstaja zanjo izvršilni naslov, še posebej pa, če je ločitveni upnik že vložil predlog za izvršbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba nima prav, ko trdi, da mora ločitveni upnik v stečajnem postopku prijaviti samo svojo ločitveno pravico, kar naj bi sledilo iz določbe 6. odst. 137. člena ZPPSL, zaradi česar naj bi bila prijava terjatve v delu, ki je krit z zastavno pravico, le deklaratorne narave. Upnik, ki ima terjatev zavarovano z zastavno pravico na nepremičnini - hipoteko, mora namreč prijaviti tako terjatev kot tudi ločitveno pravico. Ločitvena pravica je namreč samo pravica upnika, da se za določeno terjatev poplača ločeno, kar pomeni v celoti in pred drugimi upniki, iz določenega dolžnikovega premoženja, na katerem ima tako pravico (primerjaj 1. odst. 131. člena ZPPSL). To pa pomeni, da mora upnik prijaviti, da ima terjatev in da je ta terjatev zavarovana s hipoteko, pri čemer je treba poudariti, da je obstoj hipoteke vedno odvisen od obstoja terjatve, ker je hipoteka pravica akcesorne narave (glej 1. alineo 1. odst. 68. člena ZTLR). Zato mora hipotekarni upnik po določbi 3. odst. 137. člena ZPPSL v prijavi terjatve navesti vse podatke, predpisane za tako prijavo, po določbi 6. odst. istega člena pa poleg tega še del dolžnikovega premoženja, na katerega se nanaša njegov zahtevek, in znesek, do katerega njegova terjatev ne bo krita z ločitveno pravico.

To sledi tudi iz določb 142. in 143. člena ZPPSL, po katerih stečajni senat na naroku za preizkus terjatev preizkusi tako terjatve ločitvenih upnikov, kakor tudi njihove ločitvene pravice. Še posebej pa je po določbi 4. odst. 143. člena ZPPSL jasno, da lahko stečajni upravitelj in upniki prerekajo terjatev in ločitveno pravico ali pa samo ločitveno pravico, kar ima za posledico postopke za ugotavljanje obstoja bodisi terjatve in ločitvene pravice ali pa samo ločitvene pravice (glej določbe 5. odst. 143. člena ter 1. in 3. odst. 144. člena ZPPSL). V vsakem primeru pa mora biti prijava vložena v roku iz 1. odst. 137. člena ZPPSL (razen v izjemnih primerih, predpisanih v 2. odst. istega člena), kar velja za prijavo terjatve, prijavo ločitvene pravice in prijavo izločitvene pravice. Rok za prijavo je prekluziven in predsednik stečajnega senata prepozno vložene prijave (terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic) po 8. odst. 137. člena ZPPSL zavrže. Pri tem je teba pripomniti, da določba 1. odst. 131. člena ZPPSL res predpisuje, da začetek stečajnega postopka ne vpliva na pravico do posebnega poplačila iz določenega dolžnikovega premoženja. Ta določba pa pomeni samo to, da zaradi začetka stečajnega postopka taka pravica ne ugasne, ampak še naprej velja.

Nadaljnje določbe zakona pa predpisujejo, kako se v stečajnem postopku uveljavi. Iz že navedenih zakonskih določb sledi, da upnik svoj priviligiran položaj, ki ga ima zaradi hipoteke, v stečajnem postopku ohrani le, če tako terjatev kot tudi hipoteko pravočasno prijavi stečajnemu senatu. Zato pa si seveda nihče, ki ima za dolžnike gospodarske družbe, ne more privoščiti, da ne bi spremljal uradnih listov, v katerih je objavljen začetek vsakega stečajnega postopka, čeprav ima terjatev zavarovano s hipoteko, vpisano v zemljiško knjigo, zanjo izvršilni naslov in je tudi že predlagal izvršbo. Iz zakona namreč ne izhaja nikakršna domneva, da velja taka terjatev z ločitveno pravico v stečajnem postopku za prijavljeno.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju prijave upnikove ločitvene pravice pravilna in zakonita. Pravilni so tudi bistveni razlogi izpodbijanega sklepa. V obrazložitvi je sicer sodišče prve stopnje zavzelo napačno stališče, da je terjatev upnika zaradi prepozne prijave ugasnila, zaradi česar naj bi imel dolžnik pravico zahtevati prenehanje hipoteke (kar za samo odločitev ni pomembno). Prepozna prijava terjatve in tudi ločitvene pravice namreč še nima za posledico niti ugasnitve terjatve niti ugasnitve hipoteke. Posledica zamude s prijavo je le v tem, da terjatve in ločitvene pravice ni mogoče uveljavljati v stečajnem postopku. Če se ta ne zaključi s prenehanjem stečajnega dolžnika, ampak kako drugače, na primer s prisilno poravnavo, je jasno, da njegove obveznosti do upnikov, ki niso bili udeleženi v stečajnem postopku (ker svojih terjatev in morebitnih ločitvenih pravic sploh niso prijavili ali pa so jih prijavili prepozno), obstojijo še naprej. Ali in kdaj terjatev in ločitvena pravica določenega upnika ugasneta, je drugo vprašanje, od katerega odločitev o prijavi terjatve in ločitvene pravice ni odvisna.

Odločitev o zavrnitvi predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka je le posledica odločitve o zavrženju prijave terjatve in ločitvene pravice. Glede te odločitve ima napadeni prvostopni sklep razloge, s katerimi pritožbeno sodišče v celoti soglaša in k njim nima kaj dodati.

Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi pravilno uporabilo materialno pravo in ni napravilo nobene bistvene kršitve procesnih določb iz 2. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. Zato je pritožbeno sodišče skladno z določbo 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo napadeni sklep.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cpg 153/2005
• VSK sodba I Cpg 341/2000
• VSL sklep III Cpg 110/2000