<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cpg 275/95

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1995:CPG.275.95
Evidenčna številka:VSL00486
Datum odločbe:15.03.1995
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:sklep o zaključku stečajnega postopka - delavec

Jedro

Dejstvo, da ima stečajni dolžnik zaposlenega delavca, ne vpliva na izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka in njegovem takojšnjem zaključku, če premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad podjetjem C. in hkrati sklenilo, da ga istočasno tudi zaključi, ker je ugotovilo, da dolžnikova sredstva ne zadoščajo niti za stroške stečajnega postopka.

Proti sklepu je vložil pritožbo D. V pritožbi zatrjuje, da je na podlagi odločbe Sodišča združenega dela Republike Slovenije št. Sp ..... z dne 17.3.1994 še vedno v delovnem razmerju pri stečajnem dolžniku in ima vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, zato bi bil z realizacijo izpodbijanega sklepa prikrajšan v svojih pravicah. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Ob izdaji izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni razpolagalo s podatkom, da ima stečajni dolžnik v delovnem razmerju kakšnega delavca. Toda zaradi tega dejstva, četudi bi sodišče zanj vedelo, odločitev sodišča prve stopnje ne bi mogla biti drugačna. Po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93) - v nadaljevanju ZPPSL, ki ureja pogoje za izvedbo in postopek prisilne poravnave in stečaja nad dolžniki (1. člen) je za odločitev o tem, ali se pri določenem podjetju začne in opravi stečajni postopek, odločilno le ekonomsko finančno stanje takega podjetja. Če je to stanje takšno, da je podjetje dalj časa plačilno nesposobno (insolventno) ali prezadolženo (1. odst. 2. člena ZPPSL), se stečajni postopek začne. Pri tem pa ni odločilno, ali ima podjetje zaposlene delavce ali ne. Dejstvo, da ima podjetje zaposlene delavce, namreč po zakonu ni razlog, ki bi preprečeval začetek stečajnega postopka, če je ekonomsko finančno stanje podjetja tako, da so podani razlogi za začetek stečaja. Sodišče prve stopnje pa je v tem primeru ugotovilo, da obveznosti podjetja C. bistveno presegajo premoženje tega podjetja in da podjetje že dalj časa ne posluje več, zato je pravilno zaključilo, da so podani pogoji za začetek stečajnega postopka in tudi pravilno odločilo, da se postopek začne.

Za odločitev, ali se začeti stečajni postopek izvaja ali pa se takoj zaključi, pa je tudi odločilno le vprašanje, koliko premoženja, ki bi prišlo v stečajno maso, ima podjetje. Če sodišče ugotovi, da le-to ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, ali da je neznatne vrednosti, začeti stečajni postopek takoj zaključi (1. odst. 99. člena ZPPSL). Vodenje stečajnega postopka bi v takem primeru šlo le v breme države, delavci stečajnega dolžnika pa v svoji pravici do dela ne bi bili v nič drugačnem - boljšem položaju, kot če se stečaj takoj zaključi. Delovno razmerje delavcem dolžnika v vsakem primeru preneha z dnem začetka stečajnega postopka (1. odst. 106. člena ZPPSL). Če premoženje stečajnega dolžnika ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, delavci takega dolžnika tudi v premoženjskih pravicah - pravicah do denarnih terjatev iz naslova neizplačanih osebnih dohodkov niso v nič drugačnem - slabšem položaju. Če ni premoženja niti za stroške stečajnega postopka, potem ga tudi ni za poplačilo terjatev delavcev. Ko je ugotovljeno, da premoženje stečajnega dolžnika ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, je podana zakonita podlaga za to, da se stečajni postopek takoj zaključi.

Obvestilo iz 2. odst. 106. člena ZPPSL pa v takem primeru opravi predsednik stečajnega senata (1. odst. 75. člena ZPPSL), saj ni zakonite podlage, da bi le zaradi obvestitve organa za zaposlovanje o prenehanju delovnih razmerij delavcem bilo treba voditi stečajni postopek, da bi tako obvestilo dal stečajni upravitelj.

Ker je sodišče prve stopnje v tem primeru ugotovilo (tega v pritožbi pritožnik niti ne izpodbija), da premoženje stečajnega dolžnika ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, je ravnalo pravilno, ko je začeti stečajni postopek takoj tudi zaključilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in po 2. tč. 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZPPSL člen 1, 2, 2/1, 75, 75/1, 99, 99/1, 106, 106/1, 106/2, 1, 2, 2/1, 75, 75/1, 99, 99/1, 106, 106/1, 106/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NjEzOA==