VSL sklep Cpg 783/94

Jedro

Sodišče mora na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti omejiti zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na tiste nepremičnine, ki glede na višino terjatve in vrednost nepremičnin zadoščajo za zavarovanje. Vendar bo tako ravnalo po uradni dolžnosti samo takrat, ko je že iz podatkov v predlogu za zavarovanje zelo verjetno podano očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnin.

Ugovor, da ima glede predmeta zavarovanja tako pravico, ki preprečuje zavarovanje, ima samo tisti, ki trdi, da tako pravico ima, ne pa tudi dolžnik.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep (1. in 2. točka izreka) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju upnikove denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in predlagal njegovo razveljavitev. Navedel je, da je sodišče prve stopnje dovolilo vknjižbo zastavne pravice tudi na nepremičninah, ki jih je upnik že prodal in zanje dobil kupnino, le v zemljiški knjigi pogodbe še niso bile vknjižene. Zastavna pravica pa je po mnenju dolžnika nedopustna tudi zato, ker je med vrednostjo nepremičnin, na katerih je bila dovoljena in vrednostjo zavarovane denarne terjatve veliko nesorazmerje.

Pritožba ni utemeljena.

S trditvijo, da je sodišče dovolilo zastavno pravico tudi na stvareh, ki niso dolžnikove, uveljavlja dolžnik izločitveni ugovor. To pa ni ugovor, ki bi ga dolžnik imel po 50. členu v zvezi z 244. členom ZIP.

Tak ugovor ima po 1. odst. 56. člena v zvezi z 244. členom ZIP tisti, ki trdi, da ima glede predmeta zavarovanja tako pravico, ki preprečuje zavarovanje. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugovor, podan iz tega razloga, zavrnilo.

Pač pa ni pravilno stališče prvostopnega sodišča, da v postopku zavarovanja terjatve (enako kot v postopku izvršbe) ni dolžno po uradni dolžnosti paziti na sorazmerje med vrednostjo terjatve, ki se zavaruje in predmeti zavarovanja. Po temeljni določbi 4. člena ZIP sodišče dovoli in opravi zavarovanje denarne terjatve v obsegu, ki je potreben za njeno zavarovanje. Ta temeljna določba je konkretizirana predvsem v 29. členu ZIP, ki sicer velja za izvršbo, a se po 244. členu ZIP smiselno uporablja tudi za zavarovanje. V 2. odst. 29. člena v zvezi z 244. členom ZIP pa je predpisano, da v primeru, ko je upnik predlagal za zavarovanje denarne terjatve več predmetov zavarovanja, sodišče na dolžnikov predlog ali po uradni dolžnosti omeji zavarovanje samo na nekatere predmete, če zadoščajo za uveljavitev terjatve. To pomeni, da mora sodišče ne samo na predlog dolžnika, ampak tudi po uradni dolžnosti paziti, da dovoli zavarovanje samo v potrebnem obsegu, torej na toliko predmetih od tistih, ki jih je predlagal upnik, kolikor jih je glede na višino terjatve in vrednost predmetov zavarovanja potrebno. Sodišče seveda v začetni fazi izvršilnega postopka težko ugotavlja, ali je med višino terjatve in vrednostjo predmetov zavarovanja podano tako sorazmerje ali ne. Zato bo res praviloma delno zavrnilo upnikov predlog šele po ugovoru dolžnika, ko bo zbralo potrebne podatke. Vendar pa bo v primeru, ko je že iz predloga za zavarovanje razvidno, da je med višino terjatve in vrednostjo predmetov zavarovanja očitno nesorazmerje, tako odločilo že s sklepom, s katerim bo odločilo o upnikovem predlogu za zavarovanje terjatve.

Sodišče pa seveda ne more po uradni dolžnosti dovoliti zavarovanja na drugem predmetu, kot ga je predlagal upnik in glede tega ima sklep sodišča prve stopnje prav. Pri odločanju o tem, na katerem predmetu bo dovolilo zavarovanje denarne terjatve, je namreč vezano na predlog upnika (1. odst. 29. člena v zvezi z 244. členom ZIP). Pri odločanju o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini lahko tako, seveda samo na predlog dolžnika, odloči, da bo dovolilo zavarovanje na drugi nepremičnini ali z drugim sredstvom, torej ne s sredstvom ali na nepremičnini, ki ju je predlagal upnik (143. člen v zvezi z 244. členom ZIP).

V obravnavanem primeru zahteva upnik zavarovanje svoje denarne terjatve, ki je po ugotovitvi sodišča prve stopnje na dan 27.12.1993 znašala skupaj 3.021.542,60 SIT in se povečuje za obresti od glavnice 989.787,60 SIT ter obresti od pravdnih stroškov. Kot sredstvo zavarovanja predlaga zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah, kot predmet zavarovanja pa nepremičnine, vknjižene v zemljiški knjigi pri osmih vložnih številkah. V spisu sicer za vse nepremičnine ni podatkov, kakšne so in kolikšna je njihova vrednost. Vendar pa že iz prodajnih pogodb, ki jih je predložil dolžnik zaradi dokazovanja svojega (sicer neutemeljenega) izločitvenega ugovora sledi, da so vsaj pri vložnih številkah 1035 in E 8 k.o. Z. m. ter E 9 k.o. Z.

vknjiženi posamezni deli stavb (stanovanja in poslovni prostori), ki jih je dolžnik zgradil za prodajo na trgu. Iz samega izvršilnega predloga je razvidno, da je samo pri vl. št. E 9 k.o. Z. kar 36 takih posameznih delov stavbe. To pa pomeni, da vrednost predmetov zavarovanja zelo verjetno mnogokrat presega višino terjatve, katere zavarovanje zahteva upnik. Verjetnost, da je temu tako, je v tem primeru tako velika, da bi sodišče ob pravilni uporabi določbe 2. odst. 29. člena ZIP moralo po uradni dolžnosti razčistiti vse okoliščine, potrebne za pravilno odločitev o upnikovem predlogu za zavarovanje.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da je za pravilno odločitev v tej zadevi potrebno dodatno raziskati dejansko stanje o spredaj navedenih okoliščinah. V ta namen lahko sodišče prve stopnje najprej pozove upnika, da pove, ali vztraja pri vseh predmetih zavarovanja in da po možnosti sam izbere tiste predmete, ki bodo zadoščali za zavarovanje njegove terjatve. Sicer bo moralo sodišče (po potebi tudi s pomočjo cenilca) samo omejiti zavarovanje z zastavno pravico na tiste nepremičnine, ki bodo zadoščale za zavarovanje upnikove terjatve. Zaradi tega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP dolžnikovi pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 608/2001
• VSL sklep III Cp 336/94
• VSK sklep II Cpg 23/2005