<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cpg 974/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1994:CPG.974.93
Evidenčna številka:VSL00392
Datum odločbe:19.05.1994
Področje:obligacijsko pravo
Institut:prenehanje obveznosti - prenovitev (novacija) - plačilo z menico

Jedro

Če med strankama plačilo z menico ni izrecno dogovorjeno, pomeni indosiranje menice samo utrditev prejšnje že obstoječe obveznosti, to je, da je poleg prvotne obveznosti iz osnovnega pravnega posla začela obstajati še nova - menično pravna obveznost. Izdaja, pa tudi indosiranje menice, zaradi kakšne prejšnje obveznosti se ne šteje za prenovitev razen, če je tako dogovorjeno (3. odst. 348. čl. ZOR-a in 349. čl. ZOR).

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, prvostopna sodba se v izpodbijanem ugodenem delu in glede stroškov v celoti razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v tem obsegu v ponovno odločanje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče v 1 točki izreka vzdržalo tri izdane izvršilne sklepe v veljavi v 1 in 3 točki glede glavnice v skupni višini 174.770,00 SIT s pripadki in izvršilnimi stroški; v 2 točki pa je deloma vzdržalo v veljavi četrti izvršilni sklep glede glavnice v višini 200.542,20 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in glede izvršilnih stroškov v višini 4.131,80 SIT; v 3 točki izreka pa je naložilo toženi stranki, da povrne tožeči stranki še nadaljnje pravdne stroške v višini 87.686,50 SIT.

Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Tožena stranka poudarja, da nikdar ni soglašala, da bodo njene terjatve plačane z menico, zaradi česar je menico tožniku tudi vračala. Prvostopno sodišče je tudi nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožnik že s tem, ko je toženi stranki izročil menico, svoje obveznosti poravnal. Tožena stranka se z menico ni mogla poplačati, ker je šlo za menico firme G., ki je bila plačilno nesposobna in blokirana. Tožena stranka ne more soglašati, da pomeni sama izročitev menice že plačilo, ki ga tožena stranka ni nikdar prejela.

Pritožba je utemeljena.

Drži trditev v pritožbi, da je prvostopno sodišče s tem, ko je štelo izročitev menice za plačilo napačno uporabilo materialno pravo, pri čemer je ostalo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Po 1. odst. 295. čl. ZOR-a obveznost preneha, ko je izpolnjena. Do sedaj ni izkazano, da bi obstojal med pravdnima strankama glede računov, ki so bili poravnani z menico dogovor, da se lahko poravnajo z indosiranjem menice. Večja je možnost, da je obstojal dogovor z nakazilom ustreznega denarnega zneska. Upiranje tožene stranke plačilu z menico in njeno vračanje menice tožeči stranki to dejstvo potrjuje. V primeru, da se je tožeča stranka šele kasneje odločila, da bo v poravnavo svoje obveznosti indosirala na toženo stranko menico, pa se izdaja, pa tudi indosiranje menice zaradi kakšne prejšnje obveznosti po 3. odst. 348. čl. ZOR-a ne šteje za prenovitev, razen če je bilo tako dogovorjeno. Zaenkrat ni ugotovljeno, da bi takšen dogovor med strankama obstojal. Zato je vprašanje, če indosiranje menice in njen sprejem s strani tožene stranke pomenita prenovitev prvotne obveznosti v menično. Če pa ni bilo tako izrecno dogovorjeno pomeni indosiranje menice samo utrditev prejšnje že obstoječe obveznosti, to je, da je poleg prvotne obveznosti iz osnovnega pravnega posla začela obstajati še nova - menična pravna obveznost (primerjaj 349. čl.

ZOR-a).

Prvostopno sodišče pri odločanju zgoraj omenjenih določil ni uporabilo, saj je zmotno štelo, da pomeni že sama izročitev menice tožeče stranke toženi stranki plačilo. Zaenkrat namreč tudi ni z ničemer izkazano, da je tožena stranka plačilo po omenjeni menici dejansko prejela. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožbeno sodišče sodbe ni moglo spremeniti, ampak jo je moralo po 3. odst. 370. čl. ZPP v njenem ugodenem delu in glede odločitve o stroških v celoti razveljaviti. V ponovnem postopku bo moralo prvostopno sodišče najprej ugotoviti kakšen je bil dogovor strank o izpolnitvi in če sta prvotno obveznost spremenili v menično, ali pa se tako nista dogovorili. Šele nato bo lahko prvostopno sodišče odločalo, ob pravilni uporabi zgoraj citiranih materialnopravnih predpisov. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožena stranka ni zaznamovala.

 


Zveza:

ZOR člen 295, 348, 348/3, 349, 295, 348, 348/3, 349.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NTY4Ng==