VSL sklep Cpg 336/94

Jedro

Iz vsebine in narave pogodbe je sodišče pravilno zaključilo, da pravočasna izpolnitev obveznosti ni bila bistvena sestavina pogodbe.

Stečajni upravitelj lahko pri dvostransko odplačnih pogodbah odstopi od pogodbe, čeprav je bila pogodba delno izpolnjena.

Delna neizpolnitev pogodbe o prenovitvi ni razlog za neveljavnost (ničnost oz. izpodbojnost) pogodbe o prenovitvi. Pogodba o prenovitvi je z odstopom razdrta le glede manjkajoče količine.

 

Izrek

Pritožba (prvega dolžnika) se (kot neutemeljena) zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu upnika in izdalo začasno odredbo (glej sklep z dne 19.1.1994. Po ugovoru prvega in drugega dolžnika pa je izdani sklep o začasni odredbi vzdržalo v veljavi (glej sklep z dne 15.2.1994. Proti slednjemu se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve zakona pritožuje prvi dolžnik. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pri tem ne priglaša pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Urad Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine je z odločbo z dne 7.1.1994, upniku podelil patent (s skrajšanim trajanjem) - A 2. Pri tem (to je ob podelitvi patenta) pa ni preveril samo, ali patentna prijava izpolnjuje formalne pogoje iz 54. čl. Zakona o industrijski lastnini (Ur. l. RS št. 13/92 in 27/93), ampak tudi, ali izpolnjuje vsebinske pogoje iz 8. in 12. čl. ZIL. Oziroma iz 25. - 32. čl. Pravilnika o postopku za podelitev patenta (Ur. l. RS št. 20/92), kjer je urejen predhodni preizkus patentne prijave.

Torej so pritožbene navedbe prvega dolžnika v tem pogledu neutemeljene.

Upniku je (kot povedano) bil podeljen patent s skrajšanim trajanjem. V posledici je tako upravičen do sodnega varstva svojih pravic (glej 93. do 98. čl. ZIL). Prvotožena stranka je sicer upravičena do vložitve tožbe za ugotovitev ničnosti patenta (glej 87. do 89. člen ZIL), vendar pa ima upnik pravico uveljavljati kršitev svoje zavarovane pravice vse do tedaj, dokler ničnost patenta (po ponovnem - naknadnem preizkusu patentne prijave) ni pravnomočno razglašena. O tem glej dr. Krešo Puharič, dr. Lojze Ude in mag. Marija Krisper-Kramberger: Predpisi o izumih, tehničnih izboljšavah in znakah razlikovanja s komentarjem, Časopisni zavod Ur. l. SR Slovenije, Ljubljana 1982, stran 123 - 124. Sicer pa ZIL ne določa, da ničnostna tožba zadrži izvrševanje s patentom podeljene pravice (primerjaj njegov 88. člen).

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje (v skladu z 2. točko 380. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. čl. Zakona o izvršilnem postopku) pritožbo prvega dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Izkazana je namreč tako terjatev oziroma pravica upnika do zavarovanja s patentom podeljene pravice (1. odst. 267. čl. ZIP) kakor tudi nastanek nenadomestljive škode (2. odst. 267. čl. ZIP), ki jo je sicer natančno in prepričljivo obrazložilo že prvostopno sodišče. Zato drugostopno sodišče s tem v zvezi nima kaj dodati (razen da je dejansko stanje bilo pravilno in popolno ugotovljeno ter da zakon ni bil kršen).

Sodišče sodi na podlagi tistega dejanskega in pravnega stanja, kot je bilo ugotovljeno v času izdaje odločbe (v konkretnem primeru sklepa) na prvi stopnji, torej na dan 15.2.1994. To pomeni, da sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati mnenja sodnega izvedenca za računalništvo P. T. z dne 24.2.1994, ki ga je prejelo dne 1.3.1994. Tega mnenja pa (kot objektivne novote) ni moglo upoštevati niti sodišče druge stopnje, saj preverja tisto dejansko in pravno stanje, kot je bilo ugotovljeno v času odločanja na prvi stopnji.

Sicer pa pri tem mnenju ne gre za izvedensko mnenje, ki bi imelo vrednost dokaza, saj izvedenstvo ni bilo odrejeno z odredbo sodišča, ampak je bilo izdelano na zahtevo prvotožene stranke (torej gre za privatno izvedensko mnenje, ki ima lahko le pomen strokovnih navedb prvega dolžnika). Za sodišče namreč obstajajo samo navedbe prvega dolžnika kot stranke, ne pa privatni izvedenec kot procesni udeleženec. Njegovo mnenje je zato le strokovni nasvet stranki (v okviru internega razmerje med njo in njenim strokovnim svetovalcem).

Sodišče druge stopnje je do navedenega mnenja zavzelo stališče, saj iz njega izhaja, da naj v konkretnem primeru ne bi šlo za kršenje (eventualnih) patentnih pravic za univerzalno zložljivo ovojnico.

 

Datum zadnje spremembe:

01.07.2016

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep V Cpg 201/2020
• VSL Sklep I Cpg 592/2018
• VSL Sklep I Cpg 802/2019