<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cpg 856/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1994:CPG.856.93
Evidenčna številka:VSL00293
Datum odločbe:10.02.1994
Področje:civilno procesno pravo
Institut:pravdna sposobnost - pasivna legitimacija

Jedro

Predpisi o odlogu plačil za investicijska dela v Iraku, objavljeni v tajnih uradnih listih SFRJ, so povzročili nastanek določenih pravnih posledic že v času, ko njihova veljavnost ni bila sporna. Teh posledic sedaj ni mogoče spreminjati ali odpravljati za nazaj.

Resolucija Varnostnega sveta OZN o gospodarski blokadi ZRJ in zakon o njenem izvajanju ne predstavljata ovire za sojenje o že nastalih pravnih razmerjih med osebami z območja ZRJ in domačimi osebami in ne razloga za prenehanje pooblastila, ki ga je stranka z območja Republike Srbije dala odvetniku v Republiki Sloveniji. Zato tudi ni razloga, da bi moralo sodišče prekiniti pravdo med tožečo stranko iz Republike Srbije, ki ima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, in toženo stranko iz Republike Slovenije.

Za določitev obrestne mere zamudnih obresti za obveznost, izraženo v tuji valuti, se smiselno uporablja določba 3. odst. 399. člena ZOR.

Pred slovenskim sodiščem je mogoče vsako denarno obveznost uveljavljati v tolarjih.

 

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo izdani sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in 3. točki izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo.

Ugotovilo je, da je ugovor tožene stranke o pomanjkanju pasivne legitimacije utemeljen. Tožeča stranka je namreč postopek vodila proti organizacijski enoti, ki ni pravna oseba in tako tudi ni pravdno sposobna.

Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Predlagala je, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi. V pritožbi je navedla, da je vložila predlog za izvršbo zoper S., ki še vedno obstaja in je vpisano v sodni register, pri čemer pa je res navedla še enoto C. Nadalje je navedla, da bi moralo prvostopno sodišče ugovor K. zavreči, saj ga je vložila oseba, ki v tej zadevi ni stranka, tožečo stranko pa pozvati, da pravilno označi toženo stranko. Navedla je, da je zadostno opredelila pravno osebo, ki je tožena stranka. Tožeča stranka je pri tem tudi priglasila pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je ugovor zoper izdani sklep o izvršbi res vložilo K. in ugovarjalo pomanjkanje pasivne legitimacije na strani S. Slednja naj bi bila le organizacijska enota v okviru K.

Enota v nazivu tožene stranke bi bila lahko uporabljena bodisi zaradi določitve krajevne pristojnosti sodišča po 59. čl. Zakona o pravdnem postopku bodisi zaradi označbe, od kod izvira spor. Če pa se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da ne gre za takšno uporabo enote v nazivu tožene stranke, ampak da gre za enoto kot toženo stranko (ki pa ne more biti pravdna stranka), bi moralo tožečo stranko pozvati, da svoj izvršilni predlog popravi tako, da navede pravdno sposobno toženo stranko (1. odst. 83. čl. ZPP); predhodno pa bi moralo ugovor zavreči kot nedovoljen (ker ga je vložila oseba, ki ni bila označena kot dolžnik) in sklep o izvršbi razveljaviti (ker je bil izdan zoper nekoga, ki kot povedano ne more biti pravdna stranka).

Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (iz 10. točke 2. odst.

354. čl. ZPP), saj je sodbo izdalo zoper nekoga, ki ne more biti pravdna stranka. Sicer pa gre v konkretnem primeru za (procesnopravno) vprašanje pravdne sposobnosti tožene stranke, ne pa za (materialnopravno) vprašanje njene pasivne legitimacije, zato prvostopno sodišče ob ugotovljeni pravdni nesposobnosti tožene stranke v zadevi niti ni moglo meritorno odločiti. To bi lahko storilo šele po odpravi opisane procesne pomanjkljivosti.

Drugostopno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (3. odst. 369. čl. ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 166. čl.

ZPP.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 59, 83, 83/1, 354, 354/2-10, 59, 83, 83/1, 354, 354/2-10.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NDcxNQ==