VSL sklep Cpg 991/93

Jedro

Pomanjkljivost v prepisu sodbe (sodba ni vsebovala pouka o pravnem sredstvu) ni mogoče odpravljati s popravo oziroma z dopolnitvijo sodbe, pač pa z razlogi za vrnitev v prejšnje stanje. Dejstvo, da sodba ni vsebovala pouka o pravnem sredstvu, ni opravičljiv razlog, zaradi katerega bi stranka, ki jo zastopa odvetnik lahko opravičeno vložila pritožbo po izteku zakonitega 8 dnevnega roka za pritožbo.

 

Izrek

Pritožbi drugotožene stranke se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje z dne 15.4.1993 in z dne 24.5.1993. Pritožnica nosi sama stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15.4.1993 zavrglo pritožbo zoper sodbo kot prepozno, s sklepom z dne 24.5.1993 pa je zavrnilo predlog za popravo oziroma dopolnitev sodbe s pravnim poukom.

Drogotožena stranka je proti obema sklepoma pravočasno vložila pritožbo.

V pritožbi proti sklepu, s katerim je sodišče zavrglo pritožbo, navaja, da je pritožbo vložila drugotožena stranka, ker prvotožena stranka ne obstoja več. Gre za spor med drugotoženo stranko in tožečo stranko in torej ne gre za gospodarski spor. Sodba ni imela pravnega pouka, ki je obvezna sestavina sodbe, zato je pisarna (pri tem očitno misli pisarna pooblaščenke drugotožene stranke) upravičeno štela, da gre za normalni 15 dnevni rok za vložitev pritožbe. Gre za napako sodišče, zaradi katere pritožbe ni mogoče šteti kot prepozne. Če pa bi sodišče štelo, da je pritožba prepozna, pa vloga predstavlja predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

V pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za popravo oziroma dopolnitev sodbe, pritožnica ponavlja trditve, da mora biti stranki vročen prepis sodbe s pravnim poukom, zato je stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu nepravilno.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pravilno je stališče sodišče prve stopnje, da se pomanjkljivosti v prepisu sodbe, ki je bila drugotoženi stranki vročena, ne da bi prepis vseboval pouk o pravnem sredstvu, ne more odpravljati po pravilih ZPP o popravi sodbe (342. člen ZPP) niti po pravilih o dopolnilni sodbi (339. - 341. člena ZPP). Ta dva instituta ne rešujeta situacije, ko prepis odločbe ne vsebuje pouka o pravnem sredstvu. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je predlog drugotožene stranke zavrnilo. Pritožbo zoper sklep je zato sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep, s katerim je bil predlog za popravo oziroma dopolnitev sodbe zavrnjen (2. točka 380. člena ZPP).

O vprašanju pravočasnosti vložitve pravnega sredstva proti odločbi, ki je bila stranki vročena brez pouka o pravnem sredstvu, je mogoče odločati v okviru razlogov za vrnitev v prejšnje stanje. Drugotožena stranka je v pritožbi zoper sklep to tudi predlagala in vložila pritožbo le za primer, če sodišče prve stopnje ne bi štelo, da je pritožba pravočasna, kar pomeni v primeru, če ne bi ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen in je zato pritožbo odstopilo v reševanje sodišču druge stopnje. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje v konkretnem primeru niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo mogoče šteti, da je drugotožena stranka iz opravičenega vzroka pritožbo vložila po izteku zakonsko določenega roka za pritožbo (1. odstavek 117. člena ZPP). Ni res, da gre v konkretnem primeru za spor, v katerem ni mogoče uporabiti določb ZPP o postopku v gospodarskih sporih. Gre za spor iz člen 491. ZPP in je ves čas spor tudi tekel po pravilih za gospodarski spor. Samo zaradi dejstva, ker je sprejela sodbo brez pravnega pouka, drugotožena stranka ni bila opravičena vložiti pritožbe po izteku 8 dnevnega roka od prejema sodbe oziroma ni mogla opravičeno šteti, da gre v tem primeru za 15 dnevni rok za vložitev pritožbe. Če pa je drugotožena stranka, ki jo ves čas postopka zastopa odvetnica, tako računala, je to računala neupravičeno, saj je morala vedeti, da je zakoniti rok za pritožbo v gospodarskih sporih 8 dni (2. točka 500. člena ZPP). Da pa bi bili na strani drugotožene stranke kakšni drugi opravičljivi razlogi, zaradi katerih je pritožnica vložila pritožbo po izteku zakonito določenega pritožbenega roka, pa drugotožena stranka niti ni zatrjevala. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe (2. točka 380. člena ZPP).

Pritožnica s pritožbama ni uspela, zato nosi sama stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 166. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 37/99
• VSK sklep I Cp 466/2005
• VSL sklep I Kp 880/99