<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba Kp 1287/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.1287.93
Evidenčna številka:VSL20396
Datum odločbe:21.10.1993
Področje:kazensko materialno pravo
Institut:neupravičena proizvodnja in promet z mamili - nakup za prodajo

Jedro

Okoliščina, da je storilec namenil za nakup mamila večjo količino denarja ne glede na realiziran nakup izkazuje nakup za prodajo.

 

Izrek

Ob delni ugoditvi pritožbi javnega tožilca in po uradni dolžnosti se izpodbijana sodba v odločbi o kazenskih sankcijah spremeni tako, da se obtoženemu I.T. na podlagi čl. 245/I KZ SFRJ z uporabo določil 2. točke 42. člena in 3. točke I. odst. 43. člena KZ SFRJ za dejanja po točko I/2 izreka izpodbijane sodbe določi kazen 8 (osem) mesecev zapora, za dejanje pod točko II pa 6 (šest) mesecev zapora in se na potem obtožencu na podlagi 3. točke II. odst. 48. čl. KZ SFRJ izreče enotna kazen 1 (eno) leto zapora, preklic pogojne obsodbe, izrečene z pravnomočno sodbo Temeljnega sodišča v X, enota v Y. pa se odpravi.

Obtoženim A. P., D. S. in H. K. se za kaznivo dejanje po čl. 245/I KZ SFRJ na podlagi čl. 52 KZ SFRJ izreče pogojna obsodba v kateri se vsakemu po I. odst. 245. čl. KZ SFRJ v uporabo določil 2. točke 42. člena in 3. točke I. odst. 43. člena KZ SFRJ določi kazen 6 (šest) mesecev zapora, ki ne bo izvršena, če v preizkusni dobi treh let ne bodo storili novega kaznivega dejanja.

Obtožencem se na podlagi IV. odst. 245. člena KZ SFRJ vzame 2043,30 g marihuane, obtoženemu I. T. pa še 45 kosov pivnikov LSD.

V ostalem se pritožba javnega tožilca, pritožba zagovornika obtoženega D.S. pa v celoti zavrneta in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženi D.S., A.P. in H.K. so dolžni plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku vsak 10.000,00 tolarjev, obtoženi I.T. pa se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka od 1. do 6. točke II. odst. 95. člena ZKP.

 

Obrazložitev

Temeljno sodišče v X, enota v X je s sodbo obtoženega I.T. spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po čl. 245/I KZ SFRJ in mu za prvo določilo kazen šest, za drugo pa štiri mesece zapora, preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno obsodbo Temeljnega sodišča v X, enote v X in ob upoštevanju v določene kazni pet mesecev zapora temu obtožencu izreklo enotno kazen eno leto zapora, vanjo pa vštelo čas prebit v priporu. Z isto sodbo je sodišče obtožene A. P., D. S. in H. K. spoznalo za krive kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje prometa z mamili po čl. 245/I KZ SFRJ in jim izreklo pogojno obsodbo, v njej pa vsakemu določilo kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo štiri leta. Na podlagi III.

odst. 245. člena KZ SFRJ je sodišče obtožencem odvzelo zaseženo mamilo, obtoženim A.P., D.S. in H.K. v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka medtem ko je plačila le-teh obtoženega I.T.

oprostilo.

Zoper sodbo se je pritožil javni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona po členu 363/I točka 2 v zvezi s členom 365/I točke 4 ZKP in zaradi odločbe o kazenskih sankcijah po čl. 363/I točka 4 v zvezi s členom 367/1 ZKP in predlagal, naj jo sodišče spremeni tako, da obtožencem ob pravilni uporabi zakona izreče primerne kazenske sankcije in zagovornik obtoženega D.S. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, naj jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da obtoženega D.S. oprosti obtožbe, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V odgovoru na pritožbo javnega tožilca je zagovornik obtoženega I. T.

ocenil, da je sodišče prve stopnje izreklo ustrezne kazenske sankcije, v kolikor pa bi pritožbeno sodišče ocenilo drugače, pa naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba javnega tožilca je deloma utemeljena, izpodbijano sodbo je bilo treba spremeniti tudi po uradni dolžnosti, ni pa utemeljena pritožba zagovornika obtoženega D.S..

Obtoženi I.T. je tako v preiskavi (zapisnik o zaslišanju obtoženca z dne 15.12.1992 list. št. 44) kot na glavni obravnavi (zapisnik o glavni obravnavi z dne 9.4.1993, list. št. 216) povedal, da je obtoženi D. S. nameraval v nakup marihuane vložiti okrog 10.000 nemških mark, to pa pomeni precej večjo količino kot jo je dobil pri obtoženem A.P. oz. večjo količino kot jo je sam potreboval za uživanje. Sklicevanje pritožnika, da policisti v stanovanju obtoženega D.S. pri hišni preiskavi niso našli ne mamil ne denarja ne upošteva, da je I.T. tudi povedal, da je denar D. S. imel takrat, ko so hodili okrog in spraševali kje bi se dalo dobiti mamilo in da sta kasneje (D.S. in H.K.) denarja porabila za nekaj drugega. Iz I. T.

zagovora sledi, da je denar ves čas pri sebi imel D.S. in da sta z njim hodila okrog spraševati za marihuano še pred 14.12.1992 ko je bil zraven tudi H.K. in ko je prišlo do nakupa pri A.P.. Obtoženi I.T.je še povedal, da denarja, ki ga je imel D.S., res ni štel, je pa na oko ocenil, da gre za večjo vsoto, prav tako je D.S. tudi govoril, da je pripravljen kupiti večjo količino mamil oziroma mamila za navedeno vsoto denarja. Prvostopno sodišče je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je izpoved obtoženega I.T. v skladu z ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami in tako ni razloga, da mu ne bi verjelo tudi glede tega kar je povedal v zvezi z D.S. in sicer, da se je zanimal za nakup večje količine mamil, na takšni podlagi pa je prvostopno sodišče izvedlo utemeljen zaključek, da sta tako D.S. kot H.K. kupovala mamilo za prodajo. Iz navedenih razlogov sodišče druge stopnje ocenjuje, da je prvostopno sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in da pritožba zagovornika obtoženega D.S. glede uveljavljanega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljena.

Javni tožilec v pritožbi utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona, ker je prvostopno sodišče obtožencem določilo za kaznivo dejanje po čl. 245/I KZ SFRJ kazni pod eno leto, ne da bi pri tem uporabilo omilitvena določila. S spremembo in dopolnitvijo kazni KZ SFRJ v (Uradnem listu SFRJ št. 38/90) je namreč za kaznivo dejanje po I. odst. čl. 245 KZ SFRJ predpisana kazen od enega do desetih let zapora. Prav tako je prvostopno sodišče napačno uporabilo kazenski zakon, ko je izreklo odvzem zaseženih mamil po tretjem namesto po četrtem odstavku čl. 245 KZ SFRJ. Glede na te kršitve je sodišče druge stopnje ponovno odločalo o izreku kazenskih sankcij, pri čemer je upoštevalo tudi zoper pritožbi odločbo o kazni javnega tožilca in zagovornika obtoženega D.S., pri obtoženem I.T. pa tudi, da je prvostopno sodišče v nasprotju z določilom čl. 57/I KZ SFRJ preklicalo prejšnjo pravnomočno pogojno obsodbo glede na to, da je od preteka določene preizkusne dobe minilo več kot eno leto. Sodba je postala pravnomočna dne 24.4.1987 in se je triletna preizkusna doba torej iztekla na isti datum leta 1990, dne 24.4.1991 pa je minilo še eno leto po izteku določene preizkusne dobe tako da je od takrat dalje ni bilo moč več preklicati. Pri obtoženem I.T.je sodišče druge stopnje upoštevalo konstruktivno priznanje kot okoliščino, ki je narekovala uporabo omilitvenih določil, kot obteževalno pa, da je bil že kaznovan zaradi istovrstnega kaznivega dejanja. Upoštevalo pa je tudi težo obeh sedaj obravnavanih kaznivih dejanj in vse ostale okoliščine v zvezi z osebnostjo obtoženca. Ob upoštevanju okoliščin je sodišče druge stopnje obtoženemu I.T. določilo strožji kazni kot prvostopno sodišče, višja je tudi enotna kazen ob upoštevanju, da v njej ni zajeta kazen po napačno preklicani pogojni obsodbi.

Obtoženim A.P., D.S. in H.K. je sodišče druge stopnje tudi ob upoštevanju strožje predpisane kazni za dejanje po čl. 245/I KZ SFRJ izreklo pogojno obsodbo in jim v njej določilo šestmesečne zaporne kazni z uporabo omilitvenih določil. Pri tem je sodišče druge stopnje upoštevalo ugotovitev prvostopnega sodišča, da ti obtoženci dosedaj še niso bili kaznovani, pri obtoženem A.P. je bilo potrebno upoštevati priznanje, pri obtoženih D.S. in H.K. pa njune družinske razmere, oba sta očeta mld. otrok.

Glede na navedeno spremembo zakona je bilo potrebno tudi spremeniti odločbo o zasegu mamil in sicer tako, da se ta odvzamejo po določilu 4. odst. 245. čl. KZ SFRJ.

Izrek o stroških glede obtoženih A.P., D.S. in H.K. temelji na določilu čl. 98/I in 101 ZKP pri čemer je bila višina povprečnine določena ob upoštevanju trajanja in zapletenosti pritožbenega postopka ter njihovih premoženjskih razmer. Obtoženega I.T. je sodišče tako kot prvostopno sodišče oprostilo plačila stroškov postopka v obsegu, navedenem v izreku te sodbe glede na to, da je ta obtoženec v priporu in nima sredstev za lastno preživljanje.

 


Zveza:

KZJ člen 245, 245/I, 245, 245/I.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MzUyNw==