VSL sodba Kp 1089/93

Jedro

Obsojenec s pravnomočno sodbo zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine ni izpolnil posebnega pogoja, določenega v pogojni obsodbi po 3. odst. 98. čl. KZS, zato mu je bila pogojna obsodba preklicana.

 

Izrek

Pritožba obs. J.V. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Na podlagi sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani z dne 7.3.1991, opr.št. III K 447/90, ki je postala pravnomočna dne 6.6.1991, je bil J.V. spoznan za krivega kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po I. odst. 98. čl. KZ RS. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v tej pa določena kazen 6 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, hkrati pa mu je bil naložen še poseben pogoj, da mora zakoniti zastopnici oškodovanca zaostalo preživnino poravnati v petih mesecih po pravnomočnosti sodbe, v bodoče pa preživnino redno plačevati.

Ker obsojenec teh obveznosti v danem roku ni izpolnil, mu je bila že s sodbo z dne 28.2.1992 pod opr.št. Ks 1023/91 pogojna obsodba preklicana in odločeno, da se kazen šestih mesecev zapora izvrši. Na obsojenčevo pritožbo je višje sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 26.5.1992, opr.št. Kp 638/92 takratno sodbo razveljavilo, ker je obsojenec navajal, da ni brez zaposlitve po svoji krivdi, da ima odprtih več možnosti za zaposlitev, da se preživninskih obveznosti zaveda in da jih bo tudi izpolnil. Obstojal je dvom, ali ima obsojenec materialne možnosti za izpolnitev obveznosti, ali pa jih res objektivno ne more izpolniti. Sodišče prve stopnje je nato opravilo poizvedbe pri Republiškem zavodu za zaposlovanje, izpostava Grosuplje o obsojenčevih prizadevanjih za zaposlitev in sicer o njegovih delovnih navadah. Sporočeno je bilo, da mu je bila odobrena priprava za zaposlitev za čas od 15.6.1991 do 14.10.1991 pri firmi D.

v Ljubljani. Zavod bi njegovo delovno mesto sofinanciral. V kolikor bi se izkazal pri delu bi se nato lahko zaposlil za nedoločen čas.

Obsojenec pa te možnosti ni izkoristil. Tako kot njegov oče J.V., ki je bil zaslišan dne 6.10.1992 ocenjujejo, da obsojenec ne kaže volje do dela in da si od očeta raje sposoja denar. Glede na takšne dodatne ugotovitve je bila nato s sodbo, ki je navedena v uvodu, pogojna obsodba ponovno prelicana, ker je bilo ocenjeno, da ne gre za okoliščine, da obsojencu ne bi bila dana možnost, da bi se zaposlil, ampak sodba ocenjuje, da kaže popolno nezainteresiranost in da je razlog za brezposelnost predvsem na njegovi strani.

Zoper sodbo se pritožuje obsojenec, ki meni, da gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, iz pritožbe pa smiselno izhaja, naj se mu podaljša čas izpolnitve posebne obveznosti.

Pritožba ni utemeljena.

Obsojenčeva obveznost, ki se nanaša na plačevanje preživnine, obstaja že dve leti in kljub temu, da zatrjuje, da se s honorarnim delom sam preživlja, ni izkazal najmanjše volje, da bi vsaj delno poravnal preživninske obveznosti. Izpodbija sicer poročilo Zavoda za zaposlovanje o tem, da se naj ne bi zglasil pri firmi D., kjer bi se izučil za dimnikarja, ampak naj bi mu prenehalo delo zato, ker naj bi bil odslovljen, češ da ni dovolj dela. Takšen podatek je v nasprotju z uradnim obvestilom Zavoda za zaposlovanje, ki pove, da bi sicer zavod sofinanciral njegovo zaposlitev, ki je bila tudi predvidena v določenem času, zato ni moč pritrditi obsojenčevim drugačnim pritožbenim navedbam. Razen tega tudi sam pove, da se v bistvu preživlja z občasnim delom. Enkrat mu je bila že dana možnost ob prvem preklicu pogojne obsodbe, da se obsojenec do te obveznosti resno zavzame, sicer pa se je izkazalo, da vztraja pri svojem stališču in svojih razlogih, ki pa po oceni sodišča druge stopnje niso sprejemljivi. Ob povedanih novih podatkih s strani zavoda za zaposlovanje in kar je povedal obsojenčev oče, sodišče druge stopnje ocenjuje, da obsojenčeva pritožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

Kar zadeva obsojenčevo pritožbeno pripombo, da naj ne bi bil pravilno vabljen na sejo senata, kjer se je odločalo v postopku za preklic pogojne obsodbe dne 15.1.1993 pa je razvidno iz zapisnika na list.št.

106, da je bilo vabilo obsojencu izkazano, kar je tudi razvidno iz poštne povratnice. Zato tudi ne drži, da obsojenec o seji senata ne bi bil obveščen.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba Kp 1352/93
• VSC sklep Kp 102/2003
• VSC sodba Kp 49/2000