VSL sklep Kp 922/93

Jedro

Ker se preiskovalni sodnik ni strinjal z zahtevo zasebnega tožilca za uvedbo preiskave, je senat sodišča prve stopnje iz 23. čl. ZKP uvedel preiskavo zaradi utemeljenega suma, da so obdolženci storili kaznivo dejanje zlorabe položaja (pravic) odgovorne osebe po čl. 133/2 KZS, neupravičenega dajanja daril po čl. 145/2 KZS, neupravičenega sprejemanja daril po čl. 144/2 KZS ter pomoči h kaznivemu dejanju po čl. 133/2 KZS v zvezi s čl. 24 KZJ. Sodišče druge stopnje je pritožbe zagovornikov zavrnilo kot neutemeljene.

 

Izrek

Pritožbi zagovornikov obd. S.P.in B.D. se zavrneta kot neutemeljeni.

 

Obrazložitev

V navedeni kazenski stvari je preiskovalni sodnik zoper vse naštete obtožence v smeri utemeljenosti suma glede kaznivih dejanj, kot so navedena v zgoraj navedenem sklepu že uvedel preiskavo, in sicer prvič s sklepom z dne 27.1.1992 pod opr.št. II Kpr 304/91. Ta sklep je na pritožbo zagovornika obd. S.P. in ugoditvi pritožbam zagovornikov obd. A.P. in B.D. senat sodišča prve stopnje s sklepom z dne 7.2.1992 pod opr.št. Ks 155/92 razveljavil, ker sklep ni vseboval okoliščin, iz katerih izhaja utemeljenost suma, kot to zahteva III.

odst. 158. čl. ZKP. Takšna odločitev je bila oprta na oceno, da sklep preiskovalnega sodnika ne navaja konkretnih dokazov, čeprav se sklicuje na številne priloge, ki so dane v ovadbi jih pa ne konkretizira, niti ne navaja vsebine teh prilog, oziroma okoliščin, iz katerih naj bi izhajala utemeljenost suma v smeri kaznivih dejanj, ki se nanašajo na posamezne obdolžence.

Preiskovalni sodnik je nato s sklepom z dne 4.5.1992, opr.št. II Kpr 304/91 zoper vse štiri obdolžence ponovno uvedel preiskavo v enakem obsegu kot prvič, pa tudi ta sklep je senat sodišča prve stopnje dne 20.10.1992 pod opr.št. Ks 1153/92 ob ugoditvi pritožbam zagovornikov S.P., B.D. in A.P. razveljavil v celoti, torej tudi glede S.B. Tako kot prvič je ocenil, da izpodbijani sklep nima razlogov o utemeljenosti suma in ocenil, da gre zgolj za pavšalne navedbe, podobno kot v prvem razveljavljenem sklepu.

Preiskovalni sodnik je nato dne 8.1.1993 (list.št.121) ocenil, da po ponovni proučitvi podatkov kazenske ovadbe in sklepov z dne 7.2.1992 ter 20.10.1992 ugotavlja, da ni dovolj podlage za utemeljenost suma, da se zoper navedene obdolžence uvede preiskava. Zato je v skladu s VII. odst. 159. čl. ZKP zahteval, da o preiskavi odloči senat sodišča prve stopnje.

Na podlagi takšne odločitve preiskovalnega sodnika je nato senat sodišča prve stopnje zoper navedene štiri obdolžence s sklepom, ki je naveden v uvodu te odločbe uvedel preiskavo in sicer zoper obd. A.P.

zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po II. odst. 133.čl. KZ RS (dejanje pod tč. 1) ter kaznivega dejanja neupravičenega dajanja daril po II. odst. 145.čl. KZ RS (dejanje pod tč. 2). Zoper obd. S.P. je uvedel preiskavo zaradi kaznivega dejanja sprejemanja daril po II. odst. 144.čl. KZ RS (dejanje pod tč. 3), zoper obd. B.D. in S.B. pa zaradi pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po II. odst. 133.čl. KZ RS v zvezi s 24.čl. KZ SFRJ (dejanji pod tč. 4 in 5).

Zoper sklep o uvedbi preiskave se pritožujeta zagovornika obd. S.P.

in B.D., ki menita, da ni dovolj opore za utemeljenost suma glede kaznivih dejanj, zaradi katerih je zoper njiju uvedena preiskava. V tem obsegu predlagata spremembo napadenega sklepa v tem, da se zoper ta dva obdolženca preiskava ne uvede.

Pritožbi nista utemeljeni.

Zahteva javnega tožilca za uvedbo preiskave temelji na kazenski ovadbi, kateri je priloženo obširno pisno gradivo (priloge na list.št. 1-51). Čeprav so obdolženci vsi po vrsti zagovore v preiskavi odklonili, iz priložene listinske dokumentacije, kot je v vseh podrobnostih navedena v izpodbijanem sklepu, izhaja utemeljenost suma tudi glede obeh pritožnikov. Analiza nabav potrošnega materiala preko nabavne službe DSSS K. v Ljubljani, katerega vodja finančne službe je bil v februarju 1991 obd. S.P., to analizo pa je opravil vodja računovodske službe I.V. dne 13.9.1991 (list.št. 49 priloge) kaže na takšne anomalije pri naročanju materiala, ki je realizirana tudi samo delno, plačana pa tudi že vnaprej, ki je temeljila na naročilu nabave materiala, ki ni bilo podpisano s strani odgovorne osebe. Znesek 250.000 tolarjev, od katerega naj bi obd. S.P. prejel 240.000 tolarjev, zato da bi obd. A.P. kot direktorju družbenega podjetja PS plačal vso dobavo papirne galanterije še pred njeno realizacijo in mu tudi priznaval neupravičene dodatne stroške iz naslova devalvacije ter nepravočasno plačanih faktur, je bil napravljen s transakcijo preko O.Z.N. v Ljubljani in preko hranilne knjižice B.D. Iz navedene hranilne knjižice, kot je opisana v izreku napadenega sklepa je tudi razvidno, da je bil nato znesek 240.000 tolarjev dvignjen, kar kaže na utemeljenost suma, da si je znesek 10.000 tolarjev B.D. prilastil kot uslugo za storjeno transakcijo.

Zagovornik obd. S.P.v pritožbi zatrjuje, da je bil način nabave papirne galanterije za potrebe K. centra ekonomsko upravičen in prilaga tudi neke vrste analizo, s katero obd. P. utemeljuje takšno pritožbeno zatrjevanje. Trdi tudi, da vplačila niso bila avansirana, ampak da je dobava prihajala sukcesivno zato, ker skladiščni prostori K. niso taki, da bi bili sposobni naenkrat prevzeti tako količino papirne galanterije. Zagovornik obd. B.D. pa se je predvsem oprl na to, da naj bi bila nerazumljiva odločitev senata sodišča prve stopnje, ko je preiskovalnemu sodniku že dvakrat razveljavil sklep o uvedbi preiskave, nato pa je preiskavo na podlagi iste dokumentacije sam uvedel. Nadalje pa pritožba tudi meni, da vrsta prič, ki so navedene v sklepu o uvedbi preiskave niti ne bi bile zaslišane z ravnanjem obd. D..

Pritožbi nista utemeljeni.

Senat sodišča prve stopnje ni razveljavljal sklepov preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave zato, ker naj ne bi bilo dovolj dokumentiranega gradiva, ampak zato, ker preiskovalni sodnik sklepov ni formuliral tako, kot določa III. odst. 158. čl. ZKP. V napadenem sklepu pa so glede vseh štirih obdolžencev točno analizirane okoliščine, tudi glede obeh pritožnikov, ki utemeljujejo utemeljenost suma, da sta ravnala nezakonito, tako kot je povedano v sklepu. V zvezi s pritožbo zagovornika obd. S.P., pritožbene navedbe in podana analiza ne morejo izpodbiti utemeljenega suma, da naj obd. S.P.ne bi ravnal v škodo K. Ljubljana, saj analiza dobav potrošenega materiala, ki jo je opravil vodja računovodske službe I.V. temelji na zbrani listinski dokumentaciji in ne zgolj na predvidevanjih. Tudi izkazana tranakcija prenosa zneska 250.000 tolarjev in kasnejši dvig iz hranilne knjižice v višini 240.000 tolarjev utemeljuje sum, da je bila transakcija opravljena iz razlogov, kot je bilo navedeno v zahtevi za uvedbo preiskave. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je dovolj dokaznega gradiva listinskega značaja, ki utemeljuje sum, da sta tudi obd. S.P. in B.D. ravnala nezakonito, kot jima očita sklep o uvedbi preiskave, kar vse je povezati tudi z nezakonitim ravnanjem obd. A.P. in S.B. in pomeni v celoti vzeto sklop nedovoljene finančne transakcije. Iz povedanih razlogov je bilo treba pritožbi zagovornikov obd. S.P. in B.D. zavrniti kot neutemeljeni.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba Kp 937/93
• VSL sklep I Kp 733/2000
• VSL sklep II Kp 353/99