VSL sklep Kp 1090/93

Jedro

Ne zadošča abstraktno zatrjevanje namena povzročiti škodo pri k.d. po čl. 191 in 201 KZS.

 

Izrek

Pritožba oškodovancev kot tožilcev se kot neutemeljena zavrne.

 

Obrazložitev

Izvenobravnavni senat sodišča prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na zahtevo preiskovalnega sodnika navedenega sodišča odločil, da se zoper S.Z., stečajnega upravitelja d.o.o. V. v stečaju, ki naj bi storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 191 KZ RS in zoper obd. M.M., sodnico Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, ki naj bi storila kaznivo dejanje sodnikove prekršitve zakona po čl. 201 KZ RS, preiskava ne uvede.

Svoj sklep je prvostopno sodišče obrazložilo z ugotovitvijo, da je pri obeh kaznivih dejanjih zakoniti znak namen storilca, da dejanje stori zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšno premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejal škodo. Nastanek škode z očitanimi dejanji je sicer mogoč, vendar iz opisa dejanja ni z ničemer pojasnjeno v čem naj bi nastala z ravnanjem enega ali drugega osumljenca kakšna škoda, ki jo zahteva za preiskavo abstraktno zatrjuje. S tem, ko je obd. S.Z. kot stečajni upravitelj med drugim izvedel prenos sedeža podjetja iz enega kraja v drug kraj, ni ravnal samostojno, ampak so bili vsi njegovi ukrepi podvrženi, ob eventuelnih ugovorih, oceni stečajnega sodnika. Prav tako ni razumljivo, kakšna škoda naj bi nastala z izvedbo prenosa sedeža podjetja v stečaju iz enega kraja v drugi kraj v sodnem registru, ki ga je izvedla obd. sodnica M.M..

Zoper ta sklep sta se pravočasno pritožila oškodovaneca kot tožilca in sicer T. d.o.o., Zagreb po direktorju S.G. in S.G. iz Zagreba kot direktor in lastnik podjetja T. po svojem pooblaščencu, in sicer zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede obstoja utemeljenega suma in elementov očitanih kaznivih dejanj ter predlagala spremembo izpodbijanega sklepa s tem, da pritožbeno sodišče zoper oba obdolženca uvede predlagano preiskavo.

Pritožba oškodovancev kot tožilcev ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost izpodbijanega sklepa.

Pritožbena izvajanja pooblaščenca subsidiarnih tožilcev so povsem nekonkretna in zato neupoštevna. Senat sodišča prve stopnje je povsem pravilno ugotovil glede na opis dejanja v zahtevi za uvedbo preiskave zoper oba osumljenca - obdolženca, da v opisu razen trditve o nastanku nekonkretizirane škode, ne vsebuje konkretnega opisa v čem je namen tako stečajnega upravitelja obd. S.Z. prizadejati škodo subsidiarnim tožilcem glede na določbo 191/I čl. KZ RS, kakor tudi v čem je namen prizadejati škodo subsidiarnim tožilcem obd. sodnice M.M., kot to zahteva prvi odst. 201.čl. KZ RS. Ko tako opisa predmeta zahteve za uvedbo preiskave ne vsebujeta potrebnih elementov zatrjevanih kaznivih dejanj, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je na predlog preiskovalnega sodnika zahtevo subsidiarnih tožilcev za uvedbo kazenske preiskave zavrnilo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba in sklep I Cpg 307/2003
• VSL sklep I Kp 1713/2004
• VSL sklep I Kp 1278/99