<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba Kp 1151/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.1151.93
Evidenčna številka:VSL20378
Datum odločbe:21.10.1993
Področje:kazensko procesno pravo
Institut:pravna opredelitev kaznivega dejanja - izrek kazni - goljufija

Jedro

Sodišče prve stopnje je v prvotnem postopku spoznalo obdolženca za krivega kaznivega dejanja goljufije po I. odst. 171. čl. KZ RS in mu je izreklo kazen dva meseca zapora. V ponovljenem postopku na pritožbo obdolženca je sodišče prve stopnje ponovno spoznalo obdolženca za krivega, vendar milejšega kaznivega dejanja po IV. odst. 171. čl. KZ RS, izreklo pa mu je enako kazen kot prej za temeljno obliko kaznivega dejanja goljufije. Zato je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje nepravilno odmerilo kazen, ko je kljub milejši pravni opredelitvi izreklo enako kazen.

 

Izrek

Pritožbi obd. J.S. se deloma ugodi, izpodbijana sodba se v odločbi o kazni tako spremeni, da se obdolžencu določena kazen za obravnavano kaznivo dejanje po IV. odst. 171.čl. KZ RS zniža na 1 (en) mesec zapora, nakar se mu ob upoštevanju določenih kazni iz preklicanih pogojnih obsodb Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Mariboru, opr.št.II K 475/90 z dne 12.1.1991 in opr.št. II K 5/92 z dne 13.3.1992 izreče enotna kazen 4 (štiri) mesece zapora.

sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje spoznalo obd. J.S. za krivega kaznivega dejanja goljufije po IV. in I. odst. 171. čl. KZ RS in mu je izreklo kazen dva meseca zapora. Hkrati mu je tudi preklicalo pogojni obsodbi Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Mariboru, opr.št. II K 475/90 z dne 12.2.1991 in opr.št. II K 5/92 z dne 13.3.1992, s katero mu je bila določena kazen za kaznivo dejanje goljufije po IV. odst. 171. čl. KZ RS tri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let, v drugem primeru zaradi kaznivega dejanja goljufije po I. odst. 171. čl. KZ RS in mu je bila določena kazen dva meseca zapora s preizkusno dobo dveh let, nakar mu je bila izrečena enotna kazen po III. odst. 54. čl. KZ SFRJ v zvezi s 4. čl. Ustavnega zakona Republike Slovenije, izrečena enotna kazen pet mesecev zapora. Hkrati je bilo tudi odločeno, da je dolžan plačati stroške kazenskega postopka, in sicer povprečnino v znesku 3.000 tolarjev.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil sam obdolženec zaradi odločbe o kazni s predlogom, da se ga kazni oprosti.

Pritožba je le deloma utemeljena.

Ko je sodišče druge stopnje ocenjevalo razloge izpodbijane sodbe in pritožbe glede odločbe o kazni, je ocenilo, da je sodišče prve stopnje vse okoliščine, ki vplivajo na izrek kazni pravilno in popolno ugotovilo, kajti upoštevati je bilo treba kot obteževalno okoliščino obtoženčevo predkaznovanost, saj je specialni povratnik, ker je bil že večkrat obsojen zaradi istovrstnih kaznivih dejanj, kot olajševalna pa je upoštevalo to, kar poudarja pritožnik v svoji pritožbi, da je sedaj zaposlen in to je upoštevalo pri odmeri kazni tako kot izrecno poudarja izpodbijana sodba, da zaradi izrečene kazni obdolžencu ne bo po samem zakonu prenehalo delovno razmerje.

Glede na to, da je v ponovljenem sojenju dejanje bilo pravno opredeljeno po IV. odst. 171. čl. KZ RS in mu je bila izrečena enaka kazen dva meseca zapora, tako kot v prvi sodbi, ko je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja po I. odst. 171. čl. KZ RS, torej po temeljni obliki kaznivega dejanja goljufije, tokrat pa po tako imenovani priviligirani obliki, je pritožbeno sodišče ocenilo, da je glede na spremenjeno pravno opredelitev obdolženca le treba nekoliko znižati kazen za obravnavano kaznivo dejanje, pri čemer je ocenilo, da bo taka kazen primerna v trajanju enega meseca. Ob že določenih kaznih iz preklicanih pogojnih obsodb pa je nato tudi izreklo enotno kazen, zmanjšano tudi za en mesec, torej namesto pet, štiri mesece zapora.

Sicer pa je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti, kajti ni pogojev za oprostitev kazni. Obtoženec je bil spoznan za krivega očitanega kaznivega dejanja in zaradi tega je bilo treba obtožencu tudi izreči kazen in ne oprostilno sodbo, zaradi česar je pritožbeno sodišče v ostalem pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo v nespremenjenih delih, kar je v skladu s I. odst.

387.čl. ZKP.

 


Zveza:

KZS člen 171, 171/1, 171/4, 171, 171/1, 171/4. KZJ člen 41, 41/1, 41, 41/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MzUyMg==