VSL sodba Kp 937/93

Jedro

Sindikalni funkcionar se je na seji delavskega sveta žaljivo izrazil s posamezničnimi trditvami o ravnanju direktorja podjetja, ki je bil suspendiran in pozneje odpuščen, vendar ne z namenom žalitve - to mu ni bilo dokazano. Bil je oproščen. Sodba potrjena.

 

Izrek

Pritožba pooblaščenca zasebnega tožilca se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Zasebni tožilec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 15.000,00 SIT.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženega iz razlogov 3. točke 350. člena ZKP oprostilo obtožbe po zasebni tožbi za dve kaznivi dejanji žaljive obdolžitve po členu 108/III v zvezi z 1 KZ RS in hkrati izreklo, da je po členu 99/III ZKP zasebni tožilec dolžan plačati stroške tega kazenskega postopka v višini 3.020,00 SIT in povprečnino, odmerjeno na 20.000,00 SIT ter obdolženemu povrniti njegove potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil pooblaščenec zasebnega tožilca zaradi kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba pooblaščenca zasebnega tožilca ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema razloge izpodbijane sodbe, da izvedeni dokazi ne nudijo dovolj podlage za ugotovitev, da je obdolženec storil očitani kaznivi dejanji. Ko ni dvoma, da je obdolženec izrekel kot predsednik sindikata na seji delavskega sveta TN 22.1.1991 o zasebnem tožilcu besede, ki so predmet zasebne tožbe tako pod točko 1 kot pod točko 2 prostoreka izpodbijane sodbe, so pravilni zaključki izpodbijane sodbe, da v danem primeru ne gre za zatrjevanje in raznašanje neresničnih dejstev, ki naj bi škodovale časti in dobremu imenu zasebnega tožilca ter imele zanj hude posledice, ampak zgolj za žalitev v obeh primerih, pri čemer pa ni dokazan namen zaničevanja, kot ga zahteva 3. odstavek 106. člena KZ RS, saj gre za izjavo sindikalnega funkcionarja na seji delavskega sveta. Sicer pa tudi same hude posledice, ki se naj bi odražale v suspenzu in prenehanju delovnega razmerja zasebnemu tožilcu v TN niso posledica obdolženčevega govorjenja na navedeni seji delavskega sveta, ampak so pogojene s povsem drugimi dejstvi, kot to sledi iz v dokazne namene zbrane listinske dokumentacije pa tudi iz ostalih izvedenih dokazov.

Pritožbeno sodišče nima nobenih razlogov, za dvom v navedene zaključke. Pritožbeno izvajanje, da je ravno obdolženec tisti, ki je lansiral govorice, na katere se je v inkriminiranih izjavah v zasebni tožbi sam skliceval, v izvedenem dokaznem postopku nimajo podlage.

Zasebni tožilec zahteva zgolj drugačno dokazno oceno izvedenih dokazov, ko nakazuje obdolženčevo avtorstvo govoric, ki naj bi se širile po 22.1.1991 in ne že pred tem datumom. Iz podatkov obravnavane kazenske zadeve je med drugim razvidno, da je bil razlog za nezadovoljstvo delavcev v tovarni TN predvsem v slabih plačah in nekaterih poslovnih potezah zasebnega tožilca, zlasti v zvezi z nabavo osebnega avtomobila Mercedes 200 ES. Ta naj bi bil nabavljen 18.1.1991. Kdaj naj bi prišlo do govoric, na katere se je skliceval v svojem zagovoru obdolženec, kot podlagi za svoja objektivno sicer žaljiva vprašanja v funkciji sindikalnega predsednika na delavskem svetu, kamor je bil povabljen, dokazni postopek ni dal točnega odgovora, vendar kot priče zaslišani delavci, vključno s člani delavskega sveta, niso identificirali obdolženca kot osebo, ki naj bi širila inkriminirane govorice kot njihov začetnik, pa tudi časovno niso opredeljevale navedenih govoric v tovarni na čas po dogodku, inkriminiranem v zasebni tožbi. Zaradi povedanega je v dvomu sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je obdolženca oprostilo obtožbe po zasebni tožbi, ko posamezni očitki niso niti konkretizirani v smislu zahteve določbe 108. člena KZ in ko glede na zahteve 3. odstavka 106. člena KZ RS obdolžencu ni bilo moč dokazati namena zaničevanja, ampak zgolj žaljivo izražanje pri uveljavljanju sindikalnih pravic. Zaradi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo pooblaščenca zasebnega tožilca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo prvostopno sodbo.

Izrek o stoških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 99. člena ZKP v zvezi s 101. členom ZKP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Kp 922/93
• VSL sklep I Kp 733/2000
• VSL sklep II Kp 353/99