VSL sodba Kp 1236/93

Jedro

Zavrnilna sodba izdana na drugi stopnji, ker je javni tožilec umaknil del obtožbe, provostopno sodišče pa o tem ni odločalo.

 

Izrek

Pritožbi zagovornice obtoženega se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako po 3. točki 349. člena Zakona o kazenskem postopku z a v r n e obtožba, da naj bi z namenom, da si tuje premične stvari protipravno prilasti, na vlomen način poskušal vzeti dne 11.6.1993 v popoldanskem času na parkirnem prostoru v Ljubljani iz osebnega avtomobila, last J.B., vrednejše predmete, katere pa ni našel in je zato vzel zeleno karto vozila na ime I.B., nato pa vozilo zapustil, dejanje pa naj bi storil na vlomen način, saj je s silo odprl vrata osebnega avtomobila in tako prišel v notranjost vozila, kjer je iskal vrednejše predmete, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 166. člena KZ RS v zvezi z 19. členom bivšega zveznega kazenskega zakonika.

S stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 95. člena ZKP izdati obtoženca ter potrebnimi izdatki in nagrado zagovornika se obremeni proračun.

Sicer se pritožba zagovornice zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bila obtoženemu zaradi kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 166. člena KZ RS v zvezi s 19. členom bivšega zveznega kazenskega zakona izrečena kazen 5 mesecev zapora, v katero je bil vštet čas, prebit v priporu od 15.6.1993 od 17. ure dalje. Razen tega pa je bil obtoženec oproščen plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. - 6. točke 2. odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku.

Proti takšni sodbi se je pravočasno pritožila zagovornica obtoženca zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba ima prav, da je prvostopno sodišče potem, ko je javni tožilec umaknil del obtožbe glede v obtožbi prvonavedenega kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja velike tatvine, kršilo določbe kazenskega postopka, ko obenem, ko je obtoženca spoznalo za krivega zaradi kaznivega dejanja, opisanega pod točko 2 obtožbe, za umaknjeni del ni izdalo zavrnilne sodbe, ker je šlo za dve samostojni kaznivi dejanji. Vendar pa po oceni pritožbenega sodišča takšna kršitev določb kazenskega postopka ne more imeti za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe, kot je to predlagano v pritožbi, posebno še, ker pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede obsodilnega dela sodbe. Zato je to napako samo popravilo in izdalo glede na umaknjeni del obtožbe zavrnilno sodbo, s stroški kazenskega postopka zavrnilnega dela pa obremenilo proračun v skladu z določili 1. odstavka 99. člena Zakona o kazenskem postopku.

Dokazna ocena glede obsodilnega dela izpodbijane sodbe pa je povsem na mestu. Prvostopno sodišče je utemeljeno verjelo oškodovancu in njegovemu prijatelju, ki sta zelo prepričljivo in podrobno opisala, kako je bil prijet obtoženec, tako da je obenem utemeljeno zavrnjen njegov zagovor. Nedvomno pa je imel obtoženec dovolj časa preden je bil prijet, da je dal klešče v žep, oškodovanec pa je tudi prepričljivo povedal na glavni obravnavi, da je bila ključavnica tako poškodovana, da bi jo moral zamenjati, to pa je bilo nedvomno storjeno z nekim kovinskim predmetom. Zato ni prav nobenih utemeljenih razlogov in potrebe za kakršnokoli dopolnitev dokaznega postopka s predlagano rekonstrukcijo, sicer pa je že prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi samo obrazložilo, zakaj predlaganega dokaza ni izvedlo. Tako pritožba zoper odločbo o krivdi ni mogla uspeti, ker je dejansko stanje v obravnavani zadevi dovolj razčiščeno in zanesljivo ugotovljeno.

Čeprav se zagovornica izrecno zoper odločbo o kazenskih sankcijah ni pritožila, pa jo je pritožbeno sodišče preizkusilo, kajti pritožba, ki se vloži v korist obtoženca zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vsebuje že po zakonu, to je po določilih 379. člena Zakona o kazenskem postopku, tudi pritožbo zoper odločbo o kazenskih sankcijah. Pri tem prizkusu pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila obtožencu glede na njegovo prejšnje življenje in dejstvo, da je bil že dostikrat kaznovan, da je specialni povratnik, izrečena prej prenizka, kot pa prestroga kazenska sankcija. Zato ni prav nobenih utemeljenih razlogov za kakršnokoli znižanje izrečene kazni petih mesecev zapora.

Tako pritožba v tem delu ni mogla uspeti, ker pa je bila deloma uspešna, obtožencu ni potrebno plačati stroškov pritožbenega postopka.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Kp 1377/99
• VSM sklep I Cp 1152/2004
• VSM sklep I Kp 410/2008