VSL sodba Kp 974/93

Jedro

Tudi če sodišče prve stopnje ni zaslišalo predlaganih prič, je dejansko stanje pravilno ugotovilo in to v sodbi tudi zadovoljivo obrazložilo.

 

Izrek

Pritožba obdolženega se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka 15.000,00 (petnajst tisoč) tolarjev povprečnine.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja razžalitve po členu 106/I KZ RS, dveh kaznivih dejanj obrekovanja po členu 107/I KZ RS in kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po členu 64 KZ RS. Obdolžencu je bila izrečena pogojna obsodba, v okviru katere mu je bila za vsako kaznivo dejanje določena kazen enega meseca zapora, nato pa na podlagi 3. točke II.

odstavka 48.člena KZ SFRJ določena enotna kazen 3 mesecev zapora, s preizkusno dobo enega leta. Obdolžencu pa je bilo tudi naloženo plačilo stroškov kazenskega postopka, in sicer stroškov zasebne tožilke in njenega pooblaščenca v znesku 32.480,00 SIT ter povprečnina v znesku 12.000,00 SIT.

Zoper sodbo se je pravočansno pritožil obdolženec, zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja s predlogom, da se izpodbijana sodba razveljavi, zadeva vrne v novo sojenje, predlaga pa tudi zaslišanje novih prič.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik napada sodbo kot protizakonito. Prvostopenjsko sodišče je po njegovem razsodilo na podlagi lažnih pričevanj. Nobena izmed zaslišanih prič ni bila tako blizu kraja dogajanja, da bi lahko zaznala, kaj se je dogajalo. To bi lahko izpovedal le njegov sin, ki je bil prisoten, vendar pa ga prvostopno sodišče ni zaslišalo.

Verjelo je lažem, naperjemim proti njemu, vse to pa le zato, ker je srbske narodnosti.

Po preizkusu izpodbijane sodbe v smeri pritožbenih izvajanj pa pritožbeno sodišče zaključuje, da ni prav nobenega dvoma, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja. To je prepričljivo opisala zasebna tožilka, potrdili pa sta tudi zaslišani priči F.K. in Š.G., sodišče pa ne vidi prav nobenega razloga za dvom v njuni izpovedbi, saj sta jasni, nedvoumni, pri svojem pa sta priči vztrajali tudi po soočenju z obdolžencem. Le-ta je svoj zagovor spreminjal, najprej vse zanikal, potem pa posamezne elemente kaznivih dejanj že priznal. Sodišče ocenjuje, da je obdolženec v kritičnih dnevih izrekel zasebni tožilki inkriminirane besede, vanjo pa vrgel tudi vazo, s katero pa jo ni zadel, ker je odskočila. Bil je razburjen, jezen zaradi že dlje čase trajajočega spora zaradi elektrike. Pravilna je ocena prvostopenjskega sodišča, da je ravnal naklepno, zavedal se je posledic, ki jih imajo lahko njegova ravnanja, pa jih je kljub temu storil. Sodišče druge stopnje ne vidi prav nobenega razloga za zaslišanje novih, s strani obdolženca predlaganih prič, saj bi bilo to docela nepotrebno, dejansko stanje je popolno ugotovljeno in nova zaslišanja nanj ne bi vplivala.

Po povedanem je sodišče druge stopnje ocenilo, da pritožba ni utemeljena in ker ni našlo kršitev zakona, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je v skladu s 384. členom ZKP zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Obdolženec mora plačati stroške pritožbenega postopka. Povprečnina je odmerjena glede na čas trajanja in zamotanost postopka, ob upoštevanju obdolženčevih premoženjskih razmer.

Izrek o stroških postopka temelji na določilih člena 98. in 101. ZKP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Kp 968/93
• VSL sklep Kp 1065/93
• VSL sklep Kp 122/94