VSL sodba Kp 1221/93

Jedro

Za kaznivo dejanje po I. odst. 157. člena KZS je v zakonu predpisana le kazen zapora do enega leta. S tem, ko javni tožilec, ki se ne strinja z izrekom pogojne obsodbe, predlaga, da se obdolžencu izreče denarna kazen, sam sprejema oceno sodišča prve stopnje, da so podane posebne olajševalne okoliščine, saj le te dovoljujejo uporabo omilitvenih določil. Sodišče druge stopnje zato meni, da teža storjenega kaznivega dejanja narekuje le zvišanje v pogojni obsodbi določene kazni in podaljšanje preizkusne dobe.

 

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolženemu določena kazen v pogojni obsodbi zviša na 5 (pet) mesecev zapora, preizkusna doba pa podaljša na 2 (dve) leti.

Sicer se pritožba javnega tožilca zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka 3.000,00 tolarjev povprečnine.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja uničevanja gozdov po I. odst. 157. čl.

KZ RS. Izreklo mu je pogojno obsodbo in mu v tej določilo kazen dva meseca zapora z enoletno preizkusno dobo.

Zoper sodbo se je pritožil javni tožilec zaradi odločbe o kazenskih sankcijah. Predlaga, da se izpodbijano sodbo spremeni tako, da se obdolžencu izreče primerno visoko denarno kazen ali pa da se zviša kazen določena v pogojni obsodbi in podaljša preizkusna doba.

Zagovornik obdolženca je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena in izpodbijana sodba potrdi.

Pritožba je deloma utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja z mnenjem javnega tožilca, da teža kaznivega dejanja, na katero med drugim kaže velika površina, na kateri je bil opravljen golosek in velika količina lesne mase, ki je bila posekana, in tudi dejstvo, da so podobna kazniva dejanja v zadnjem času zelo pogosta, narekujejo zvišanje v pogojni obsodbi določene kazni in podaljšanje preizkusne dobe. Ne strinja pa se s prvim predlogom javnega tožilca, da se obdolžencu namesto pogojne obsodbe izreče kazen. Za kaznivo dejanje po I. odst. 157. čl. KZ RS je v zakonu predpisana le kazen zapora. Že s tem, ko javni tožilec predlaga, da naj se obdolžencu izreče le denarna kazen, to pa je omiljena kazen, sam sprejema oceno sodišča prve stopnje, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki dovoljujejo uporabo omilitvenih določil. Prav te okoliščine pa po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo tudi izrek pogojne obsodbe. Obdolženec dosedaj še ni bil kaznovan zaradi tovrstnih kaznivih dejanj, že sodišče prve stopnje je ugotovilo, to pa izhaja tudi iz dokazil, ki jih je predložil zagovornik v odgovoru na pritožbo, da obdolženec živi v zelo težkih premoženjskih in tudi drugih razmerah. Žena, ki je invalid, je ostala brez zaposlitve, obdolženčev otrok se je hudo telesno poškodoval, izkazano pa je tudi, da je obdolženec les na golo posekal v svojem gozdu in zato, da je kupil traktor. Sodišče druge stopnje zato utemeljeno pričakuje, da se bo obdolženec v bodoče varoval kaznivih dejanj tudi če se mu ne izreče kazen. Samo deloma je zato ugodilo pritožbi javnega tožilca in zvišalo kazen določeno v pogojni obsodbi in podaljšalo preizkusno dobo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih I. odst.

98. in 101. čl. ZKP, povprečnina pa je odmerjena v skladu s trajanjem in zamotanostjo pritožbenega dela kazenskega postopka ob upoštevanju obdolženčevih premoženjskih razmer.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba Kp 1510/93
• VSL sodba Kp 1276/93
• VSL sodba Kp 1326/93