VSL sodba Kp 1163/93

Jedro

V ravnanju obtoženca ni objektivnih znakov sostorilstva. Ugotovljeno je bilo le, da je obtoženec šel mimo oškodovanke po levi strani (medtem ko ji je drugi sostorilec na predrzen način odvzel torbico), iz takšnih ugotovitev pa ne izhaja, da bi obtoženec kakorkoli sodeloval pri izvršitvi kaznivega dejanja velike tatvine, določene v zakonu z zakonskim znakom "kdor vzame komu tujo premično stvar" in da tudi ni storil ničesar drugega, kar bi se vključevalo v storitev tatvine in bi pomenilo bistven prispevek k storitvi dejanja.

Pritožba obtoženčevega zagovornika je prepozna. Po 4. odstavku 123. člena ZKP se rok za vložitev pritožbe v primeru, ko ima obtoženec zagovornika, šteje od vročitve sodbe obtožencu. Sodba je bila strankam odpravljena istega dne, zato je zagovornikovo pritožbo oceniti kot prepozno, ne glede na to, da je sodišču predlagal, da mu sodbo vroči še pred njegovim odhodom na dopust dne 25.6.1993, torej pred sodnimi počitnicami, ko se sodna pisanja ne vročajo.

 

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženca se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 10.000,00 SIT.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje spoznalo obdolženega za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po I. odst. 177. čl. KZ RS in mu je na podlagi 52. čl. KZ SFRJ v zvezi z 4. čl.

Ustavnega zakona RS izreklo pogojno obsodbo in v njej po I. odst.

177. čl. KZ RS določilo kazen dva meseca zapora s preizkusno dobo enega leta. Naložilo mu je plačilo premoženjskopravnih zahtevkov ter stroškov kazenskega postopka.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona ter predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik napada ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi ravnal z namenom poškodovanja tuje stvari. Navaja, da obdolženi takega namena ni imel in da je celo hotel povrniti škodo J.F., zanika pa, da bi poškodoval tudi avtomobil last S.Š. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je obdolženi ravnal z eventualnim naklepom, ko je s traktorjem in z njim priključenim obračalnikom, brez da bi zmanjšal hitrost, zapeljal med parkirana avtomobila ter ju poškodoval, ker se je zavedal, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica, pa je vanjo privolil. Tudi zaslišanje obeh oškodovancev ter priče A.D. in listinskih dokazov izhaja, da je obdolženec poškodoval oba avtomobila. V kolikor pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje z navedbo časa, ko je oškodovanec S.Š. dal popraviti poškodovano vozilo, je ta navedba glede na ostale dokaze brez podlage, saj je oškodovanec pojasnil, da je dal vozilo popraviti tako pozno, ker je čakal, da bo dobil od zavarovalnice plačano škodo. Izbira izvajalca popravila vozila pa pri ugotavljanju dejanskega stanja nima prav nobenega vpliva. Zato je po oceni pritožbenega sodišča, zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec storil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po I. odst. 177. čl. KZ RS pravilen.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da uveljavljani pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni podan in da je zato na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja sodišče prve stopnje pravilno uporabilo zakon zaradi česar tudi pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona ni podan.

Ker pritožba, ki je podana v korist obdolženca po določbah 379. čl.

ZKP obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji, je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo preizkusilo še v tej smeri.

Pri tem je ocenilo, da je obdolženemu izrečena primerna sankcija opominjevalne narave v obliki pogojne obsodbe. V pogojni obsodbi je določena primerna kazen, določena pa je tudi primerno dolga preizkusna doba.

Ker obdolženčeva zagovornica s pritožbo ni uspela je obdolženec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka. Povprečnina je odmerjena glede na čas trajanja in zamotanost postopka, pa tudi glede na gmotne razmere obdolženca.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Kp 1347/99
• VSC sodba Kp 97/2000
• VSC sklep Kp 30/2000