VSL sklep Kp 934/93

Jedro

Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje ni odredilo izvedenstva cestno-prometne stroke. Ni dvoma, da je obdolženka s svojo vožnjo kršila določbo 4. odst. 50. čl. ZTVCP, da je s tem ustvarila kritično prometno situacijo in da do nezgode ne bi prišlo, če bi ravnala v skladu s prometnim znakom "STOP". Za oceno teže kaznivega dejanja, stopnje obdolženkine kazenske odgovornosti in končno tudi za pravilno izbiro in odmero kazenske sankcije je pomembna tudi pravilna ugotovitev načina vožnje oškodovanca oziroma ali je ta vozil v skladu s prometnimi predpisi ali pa jih je morda tudi on kršil s tem, da je vozil po levem prometnem pasu.

 

Izrek

Pritožbi obd. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Obd. je bila z izpodbijano sodbo spoznana za krivo kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa, storjenega iz malomarnosti po 3. v zvezi s 1. odst. 251. čl. KZ RS. Izrečena ji je bila pogojna obsodba ter na podlagi 3. odst. citirane določbe določena kazen 1 mesec zapora s preizkusno dobo 1 leta. Obdolženki so bili naloženi v plačilo tudi stroški kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je pritožila obdolženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnici je treba pritrditi, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje ni odredilo izvedenstva cestno-prometne stroke in ker ni ugotovilo s potrebno zanesljivostjo, na katerem delu ceste je prišlo do zadetja, kar je pomembno za pravilno razsojo.

Obdolženka se je zagovarjala, da je kljub prometnemu znaku "STOP" v križišču deloma zapeljala na prednostno cesto, da pa s tem ne bi ovirala oškodovanca, če bi le-ta vozil po svojem prometnem pasu.

Oškodovanec pa je nasprotno trdil, da je do zadetja prišlo na njegovem prometnem pasu. Glede na takšne nasprotujoče si navedbe obeh udeležencev nezgode, je vprašljiv zaključek izpodbijane sodbe, da je obdolženka s svojim ravnanjem "oškodovancu preprečila normalno vožnjo naprej", pri čemer si je izraz "normalno" razlagati v smislu pravilnosti vožnje. Takšna ocena izpodbijane sodbe nima opore v doslej ugotovljenih dejstvih. Sodiše prve stopnje namreč na podlagi razbitega stekla na cestišču in odpadlih drobcev laka z obeh vozil, zabeleženih v skici ugotavlja, "da je bilo trčenje na območju namišljene sredinske črte oziroma deloma levo v smeri vožnje oškodovanca." Torej že samo dopušča možnost, da bi utegnilo do naleta vozil priti tudi na levem prometnem pasu, kar trdi obdolženka. Na vprašanje, kje je dejansko prišlo do zadetja, bi tudi po mnenju pritožbenega sodišča mogel dati zanesljiv odgovor le izvedenec cestno-prometne stroke. Zato se pritožnica utemeljeno zavzema za izvedbo tega dokaza. Izvedenec bi moral predvsem podati mnenje o tem, na katerem prometnem pasu je prišlo do zadetja, kolikšna je bila hitrost oškodovančeve vožnje v trenutku zadetja, ali je obtoženka v tem trenutku s svojim vozilom stala ali je bila morda v gibanju, ugotoviti pa bi moral tudi preglednost križišča v smeri, od koder je pripeljal oškodovanec, glede na obdolženkin zagovor, da je preglednost v tej smeri zmanjšana zaradi prometnih znakov in "tabel za obvestila".

Sodišče druge stopnje sicer ne dvomi v pravilnost ocene izpodbijane sodbe, da je obdolženka s svojo vožnjo kršila določbo 4. odst. 50. čl. ZTVCP, da je s tem ustvarila kritično prometno situacijo in da do prometne nezgode ne bi prišlo, če bi ravnala v skladu s prometnim znakom "STOP". Hkrati pa ocenjuje, da je za oceno teže kaznivega dejanja, stopnje obdolženkine kazenske odgovornosti in končno tudi za pravilno izbiro in odmero kazenske sankcije pomembna tudi pravilna ugotovitev načina vožnje oškodovanca oziroma ali je le-ta vozil v skladu s prometnimi predpisi ali pa jih je morda tudi on kršil s tem, da je vozil po levem prometnem pasu, kar trdi obdolženka.

Spričo navedenih razlogov je sodišče druge stopnje ugodilo obdolženkini pritožbi, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo potrebno dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri in nato znova odločiti o utemeljenosti obtožbe.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Kp 63/93
• VSL sodba in sklep I Cpg 1157/98
• VSL sklep Kp 1066/93