VSL sklep Kp 1373/93

Jedro

Vprašljiva je odreditev pripora kot izjemnega ukrepa, čeprav naj bi šlo za več posameznih dejanj nadaljevanega kaznivega dejanja ropa, ker je starejši mladoletnik prvič pred sodiščem, dober učenec, iz urejene družine, ker preiskovalni sodnik ni pretehtal, ali ne bi zadostovala namestitev po 473. členu ZKP, zato je bila odreditev razveljavljena zaradi neugotovitve ali gre za izjemnost pripora kot takšnega ukrepa.

 

Izrek

Pritožbi zagovornika st. mld. se deloma ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeni sklepom je bil zoper st. mld., ki je glede na ovadbo postaje milice utemeljeno sumljiv, da naj bi storil kazniva dejanja ropa po III. v zvezi s I. odst. 168. čl. KZ RS ter nasilniškega obnašanja po II. odst. 222. čl. KZ RS, odrejen pripor iz razlogov po 4. tč. II. odst. 191. čl. Zakona o kazenskem postopku.

Zoper takšno odločitev se je pravočasno pritožil zagovornik st. mld.

zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, naj pritožbeni senat za mladoletnike izpodbijani sklep tako spremeni, da pripor zoper st. mladoletnika odpravi.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba nima prav, da preiskovalni sodnik ne sme odločati o priporu zoper mld. osebe. Prav dežurni preiskovalni sodniki imajo namreč po odločitvi Vrhovnega sodišča R Slovenije pooblastilo in pravico, da odločajo o odreditvi pripora tudi zoper mld. osebe, ki so jim privedene s strani policije in zoper katere je podana ovadba oziroma sum, da so storilci kaznivih dejanj.

Utemeljen sum, da naj bi bil st. mladoletnik storilec pri izvršitvi kaznivih dejanj opisanih v ovadbi, pa izhaja tako iz samih podatkov ovadbe kakor tudi njegovega lastnega zagovora in zagovorov že zaslišanih mldadoletnih in polnoletnega soudeleženca obravnavanih kaznivih dejanj in iz katerih je razvidno, da so priznali sodelovanje v skupini, ki je mimoidoče pretepala in od določenih tudi zahtevala denar.

Pritožba pa ima prav, da izpodbijani sklep nima nobenih razlogov glede tako imenovane izjemnosti pripora kot posebnega ukrepa v postopku zoper mld. storilce kaznivih dejanj oziroma konkretno v postopku zoper st. mld. Takšen ukrep, to je pripor se lahko v postopku zoper mld. storilce kaznivih dejanj namreč odredi le izjemoma, posebej pa še glede na določila 473. čl. Zakona o kazenskem postopku. Ta določila namreč predpisujejo, da sodnik za mladoletnike lahko odredi, naj se mladoletnika med pripravljalnim postopkom odda v prehodni dom v vzgojni ali kakšen drug podoben zavod ali pa postavi pod nadzorstvo skrbstvenega organa ali pa celo izroči drugi družini, če je to potrebno, da se izloči iz okolja, v katerem je živel ali da se mu zagotovi pomoč, varstvo in nastanitev. To pa pomeni, da je potrebno prav v vsakem primeru in posebej presoditi ali, preden se odredi pripor, ne bi že zadoščal ukrep iz čl. 473. Zakona o kazenskem postopku, posebno še, ker v tem primeru st. mladoletnik obiskuje šolo, kar bi mu bilo z odreditvijo pripora povsem onemogočeno. Ker pa izpodbijani sklep o tem nima prav nobenih razlogov, ga ni niti moč preizkusiti, zato ga je bilo potrebno razveljaviti in bo moralo prvostopno sodišče ponovno in kritičneje presoditi predlog javnega tožilca tudi s tega vidika, preden bo ponovno odločalo o predlogu za ukrep iz 475. čl. Zakona o kazenskem postopku.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Kp 1332/93
• VSL sklep Kp 1451/93
• VSL sklep II Kp 15/2000