VSL Sodba Kp 1279/93

Jedro

Obdolženec zagovarja priznano ravnanje kot silobran ali skrajno silo. Pritožba ni bila utemeljena, ker ni bila izkazana ogroženost obdolženca ali njegovih gostov v gostilni, niti ne gre za okoliščine ravnanja v skrajni sili. Poškodba na avtu oškodovanca je bila posledica obdolženčeve jeze proti oškodovancu.

 

Izrek

Ob reševanju pritožbe javnega tožilca se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obt. A. G. po 1. točki 350. člena ZKP o p r o s t i obtožbe, da je P. G. naklepoma pomagal pri izvršitvi kaznivega dejanja ponarejanja listin po členu 186/III in I KZ RS, saj je dva meseca pred 16.7.l990 M. L. povedal, kje lahko P.G. dobi in da se P.G.

ukvarja s ponarejanjem vozniških dovoljenj, nakar je M.L. odšel v S., kjer je v fotokopijo njegovega vozniškega dovoljenja, ki je javna listina, na podlagi Zakona o temeljih varnostih cestnega prometa, vpisal pri kategoriji C in E datum 16.7.1990 ter pritisnil po obliki ustrezen, vendar nečitljiv žig in dodal podpis ter zato prejel od M.L. 2.400 DEM, s čemer naj bi storil pomoč h kaznivemu dejanju ponarejanja listin po členu 186/III in I KZ RS v zvezi s čl. 24 KZ SFRJ; odpravi se varnostni ukrep odvzema ponarejenega vozniškega dovoljenja, izrečen po 69. členu KZ SFRJ.

Po I. odstavku 99. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka 95. člena ZKP ter potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika proračun.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obt. A.G. oproščen obtožbe, po 3. točki 350. člena ZKP, torej da ni dovolj dokazov, da bi storil kaznivo dejanje, ki mu ga obtožba očita. Javni tožilec izpodbija oprostilno sodbo z zatrjevanjem pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer predlaga razveljavitev sodbe in novo sojenje.

Ob reševanju pritožbe javnega tožilca je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo po 1. točki 350. člena ZKP ker iz izreka sodbe ne izhaja, da bi bili podani elementi pomoči h kaznivemu dejanju ponarejanja listin. Obtožba namreč zatrjuje, da naj bi obt. A. G. P. G.-ju naklepoma pomagal pri izvršitvi kaznivega dejanja ponarejanja listin, pri čemer naj bi M. L. povedal, kje lahko P. G. dobi, češ da se ta ukvarja s ponarejanjem vozniških dovoljenj, nakar naj bi M. L. odšel v S. h P. G., ta pa naj bi mu v fotokopijo njegovega vozniškega dovoljenja vpisal še kategorije C in E, datum 16.7.1990, pritisnil nek žig, dodal podpis in zato naj bi P.G. od M.L. prejel 2.400 DEM.

Kaj se šteje kot pomoč pri izvršitvi kaznivega dejanja, določa 2. odstavek 24. člena KZ SFRJ. Ena od oblik pomoči je tudi dajanje nasveta ali navodil, kako storiti kaznivo dejanje, vendar pa se tak nasvet ali navodila nanašajo na tistega, ki naj bi kaznivo dejanje storil. Prav tako je razvidno iz izreka sodbe da obt. ni dajal nasvetov ali navodil P.G., ampak M. L., ta pa je po svoje ukrepal naprej. Iz izreka bi izhajalo, da naj bi bil M. L. napeljevalec proti P. G., kar pa seveda ni pod obtožbo. Ker takšna konstrukcija ne pomeni pomoči k določenemu kaznivemu dejanju, je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe javnega tožilca po uradni dolžnosti obtoženca obtožbe oprostilo.

Ob oprostilni sodbi je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo določbo 69. člena KZ SFRJ, ko je odvzelo vozniško dovoljenje, ki je last M. L., ne pa obtoženčevo. Razlog za odvzem tega vozniškega dovoljenja naj bi bila splošna varnost v smislu 2. odstavka 69. člena KZ SFRJ. V čem je bila splošna varnost, prizadeta sodba ne pove.

Sicer pa v primerih, kadar je izrečena oprostilna sodba, določa o upravičenosti odvzema predmetov 500. člen ZKP. Ta določba pove, da se predmeti, ki se po kazenskem zakonu morajo vzeti, vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obtoženec spozna za krivega, če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali pa razlogi morale. Da je moč takšne predmete odvzeti, pa je potreben poseben postopek, ki ga določa 2. odstavek 500. člena ZKP. Potrebno je izdati poseben sklep, ko je postopek končan, overjen prepis odločbe o odvzemu predmeta se nato vroči tudi lastniku predmeta, če je ta znan, ta pa ima pravico do pritožbe, če misli, da za odvzem ni zakonite podlage. Ker ni bilo ravnano v skladu z določbami 1. in 2. odstavka 500. člena ZKP je sodišče druge stopnje odločilo, da se varnostni ukrep po 69. členu KZ SFRJ ne izreče.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba Kp 1000/93
• VSL sklep I Kp 481/2004
• VSC sodba Kp 208/2000