<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba Kp 964/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.964.93
Evidenčna številka:VSL20195
Datum odločbe:19.10.1993
Področje:kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
Institut:zasebna tožba - razžalitev - sprememba zasebne tožbe - čas storitve kaznivega dejanja

Jedro

Obdolženka je razžalila zasebna tožilca, ki sta soseda. Zasebna tožilca sta zatrjevala, da naj bi bilo dejanje storjeno konkretnega dne (28.10.1992), med postopkom pa sta datum spremenila na "točno neugotovljenega dne v oktobru 92", z enako vsebino. Sodišče druge stopnje je pritožbi obdolženke in zagovornika kot neutemeljeni zavrnilo, ker je ocenilo, da je v navedenem obsegu glede datuma sprememba dovoljena in tudi dejansko stanje pravilno ugotovljeno.

 

Izrek

Pritožbi obdolženke in njenega zagovornika se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženka se oprosti povrnitve stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke II. odst. 95. čl. ZKP.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bila obdolženka spoznana za krivo kaznivega dejanja razžalitve po I. odst. 106. čl. KZ RS. Izrečena ji je bila pogojna obsodba in v tej določena kazen enega meseca zapora s preizkusno dobo dveh let. Zasebnima tožilcema A. in B. je dolžna povrniti njune stroške v zvezi s tem kazenskim postopkom, plačila povprečnine pa je bila po IV. odst. 98. čl. ZKP oproščena.

Sodbo sodišča prve stopnje izpodbijata tako obdolženka kot tudi njen zagovornik. Zagovornik uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega zakona pa tudi zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ta pritožbeni razlog pa po svojem smislu navaja tudi obdolženka. Predlagata razveljavitev sodbe in novo sojenje.

Pritožbi nista utemeljeni.

Res sta zasebna tožilca v vloženi zasebni tožbi navajala, da naj bi obdolženka oba razžalila dne 28.10.1992 okrog 14. ure na terasi pred vrati stanovanj obeh strank, ki je na istem hodniku. V tem postopku se je s poizvedbami ugotovilo, da je bil zasebni tožilec B. dne 28.10.1992 ob 14. uri na delovnem mestu in da torej ni mogel biti v tej stvari razžaljen, ker ni bil doma. Ob predočitvi tega uradnega dejstva pa sta zasebna tožilca pojasnila, da se obdolženka na enak način, torej z žalitvami, da naj bi bila A. in B. kot Srba četnika, izražala večkrat in dopuščata možnost, da do obravnavane razžalitve ni prišlo 28.10.1992, vendar pa v vsakem primeru v mesecu oktobru 1992. V tej stvari zaslišan sosed obeh strank F. potrjuje izpad zasebne tožilke, kot je naveden v zasebni tožbi, vendar pa tudi on pove, da točnega datuma ne ve, ker ni bil prvi primer, ko je obdolženko slišal žaliti zasebna tožilca z enakimi očitki, kar zadeva četnikov. Ta priča potrjuje večkratne enake izpade obdolženke proti zasebnima tožilcema, zato ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker je pooblaščenec zasebnih tožilcev zasebno tožbo spremenil v toliko, da obdolženki očita, da je te besede izrekla zasebnima tožilcema neugotovljenega dne v mesecu oktobru 1992 okrog 14. ure na terasi pred vrati njunih stanovanj. Tako spremenjena tožba, kar zadeva datum storitve, po svoji vsebini pa je enaka, ne pomeni nedovoljene spremembe in tudi ne izraža dvoma o pravočasnosti vložene zasebne tožbe. Kar zadeva samo dejansko stanje, ki se nanaša na uporabljene besede proti zasebnima tožilcema obdolženke pa se sodišče druge stopnje strinja z oceno, kot jo podaja napadena sodba, saj ima F. kot objektivne priče in soseda, ki obe stranki pozna in z njima ni v sporu za tako verodostojnega, da ni moč pritrditi pritožbenim izvajanjem, da dejansko stanje ne bi bilo dovolj ugotovljeno ali pa celo zmotno. Pritožbi je zato kot neutemeljeni zavrnilo in napadeno sodbo v celoti potrdilo, ker je tudi ocenilo, da je izrečena kazenska sankcija ustrezna. Obdolženka bo morala spoznati, da na način, kot si ga dovoljuje, morebitnih odklonilnih stališč do zasebnih tožilcev ne more izražati na način, ki pomeni kaznivo dejanje, zato je tudi preizkusna doba dveh let povsem ustrezna.

Iz razlogov IV. odst. 98. čl. ZKP je sodišče druge stopnje obdolženko pritožbenega postopka, kolikor se nanaša na povprečnino, oprostilo.

 


Zveza:

ZKP člen 337, 337/1, 364, 364/1-11, 337, 337/1, 364, 364/1-11. KZS člen 106, 106/1, 106, 106/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MzQzMA==