VSL sklep Kp 1044/93

Jedro

Sodba nima nobenih razlogov, zakaj ne verjame izpovedbi zasebne tožilke, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Sodišče je dolžno vestno pretehtati vsak dokaz posebej (člen 347 ZKP) kar pomeni, da mora tako ravnati tudi z vsako izpovedbo, jo analizirati in povedati iz katerih razlogov priči verjame ali ne. Zato je podana kršitev ZKP po členu 347 v zvezi z 2. odstavkom 364. člena ZKP, ta kršitev pa bi mogla vplivati na pravilnost sodbe.

 

Izrek

Pritožbi pooblaščenke zasebne tožilke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

sodišče prve stopnje je obdolženca na podlagi 3. točke 350. člena ZKP oprostilo obtožbe, po kateri naj bi storil kaznivo dejanje grdega ravnanja po členu 65 KZ SFRJ. Na podlagi 3. odstavka 99. člena ZKP je odločilo, da mora zasebna tožilka povrniti stroške kazenskega postopka, plačati povprečnino ter potrebne izdatke in nagrado obdolženčevega zagovornika.

Proti navedeni sodbi se je pritožila pooblaščenka zasebne tožilke zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve kazenskega zakona in predlagala, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni in obdolženca spozna za krivega kaznivega dejanja po obtožbi ali pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obdolženčev zagovornik je v odgovoru na pritožbo pooblaščenke predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi oprostilne sodbe med drugim navedlo, da "navedbe v zasebni tožbi, razen s trditvami zasebne tožilke, zaslišane kot priče, niso bile z ničemer potrjene", iz česar bi bilo mogoče sklepati, da sodišče zasebni tožilki ne verjame in da sodi, da zgolj njeno pričevanje ne more biti podlaga za obsodbo.

Pritrditi je treba pritožbi, da sodba nima nobenih razlogov, zakaj zasebni tožilki ni moč verjeti. Takšne sodbe pa seveda ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, na podlagi katerih dejstev sodišče priči odreka verodostojnost. Sodišče je dolžno vestno pretehtati vsak dokaz posebej (člen 347 ZKP), kar pomeni, da mora tako ocenjevati tudi vsako izpovedbo, jo analizirati in povedati, iz katerih razlogov priči verjame ali ne. Po navedenem je torej treba ugotoviti, da je bil v postopku na prvi stopnji kršen zakon o kazenskem postoku (člen 347 v zvezi z 2. odstavkom 364. člena ZKP), ta kršitev pa bi mogla vplivati na pravilnost sodbe.

Po pregledu zadeve je mogoče ugotoviti nekatera dejstva in posredne dokaze, ki vnašajo dvome v pravilnost ugotovitve odločilnih dejstev.

Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bila zasebna tožilka tista, ki je po dogodku poklicala policijo, kar bi utegnilo kazati na njeno prizadetost. Zasebna tožilka je sodišču tudi predložila strgano verižico kot posledico obdolženčevega grdega ravnanja. Nadalje iz podatkov spisa izhaja, da je bila zasebna tožilka omenjenega dne motena v svoji služnostni pravici, da je med strankama prišlo do prepira in da bi v takšnih okoliščinah zatrjevana obdolženčeva reakcija utegnila biti povsem logična, zlasti še, če se upoštevajo podatki o njegovi osebnosti, ki obdolženca ne prikazujejo ravno kot miroljubnega človeka. Pritožba pa tudi upravičeno opozarja, da je izpovedba zasebne tožilke (vsaj deloma) potrjena tudi z ugotovitvami policistov neposredno po dogodku. Nobenega dvoma ni, da pogosti spori in sovraštvo med strankama narekujejo kritično presojo njihovih izpovedb, še posebej skrbno pa je treba ocenjevati zagovor obdolženca glede na njegov položaj v kazenskem postopku, kot tudi izpovedbo njegove žene glede na njuno razmerje (svaštvo).

Spričo navedenih razlogov je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi pooblaščenke, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo potrebno ponovno skrbno razčleniti in oceniti izpovedbe obdolženca in prič in navesti tudi razloge, ki so bili podlaga za presojo njihove verodostojnosti. Iz podatkov spisa izhaja, da zoper obdolženca pred istim sodiščem teče še en kazenski postopek (opr. št. I K 58/93) po zasebni tožbi matere zasebne tožilke zaradi kaznivih dejanj grdega ravnanja in lahke telesne poškodbe. Sodišče prve stopnje naj zato presodi ali ne bi bilo smotrno v tem primeru izvesti enoten postopek, zlasti še, ker bi to najbrž omogočalo zanesljivejšo presojo nekaterih dokazov.

Pravna podlagi za uporabo predpisov bivše SFRJ (ZKP) navedenih v tej odločbi je podana v 4. členu Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I z dne 25.6.l991).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Kp 43/2003
• VSL Sklep I Kp 262/2004
• VSC sodba Kp 96/2000