VSL sodba in sklep Kp 1333/93

Jedro

Sodba razveljavljena, ker ni izkazan predhoden prepir pred posegom po nevarnem orodju in ker ni izkazano, da se lahko tuja stvar (čelada) poškoduje tako, kot je opisano v izreku sodbe (poškodba notranjih delov čelade s tem, da naj bi jo obdolženec le vrgel po tleh); ni izključeno, da čelada že prej ni bila poškodovana.

 

Izrek

Pritožbi zagovornice obd. se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o krivdi glede kaznivih dejanj pod tč. I.b in II., v odločbi o posameznih kaznih, določenih za ti dve dejanji, v odločbi o enotni kazni, premoženjskopravnem zahtevku in stroških kazenskega postopka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje.

Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec z dejanji, ki sta opisani v točkah I a in I.b spoznan za krivega dveh kaznivih dejanj ogrožanja z nevarnim orodjem pri prepiru po 56. členu KZ RS, z dejanjem pod tč.

II pa še kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po I. odstavku 177. člena KZ RS. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri sta mu bili določeni za kaznivi dejanji po 56. členu KZ RS kazni po 2 meseca zapora, za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari pa kazen 3 mesecev zapora, nato pa določena enotna kazen 3 mesecev in 15 dni zapora s preizkusno dobo treh let in s posebnim pogojem, da v dveh mesecih po pravnomočnosti sodbe plača oškodovancu znesek 4.560,00 SIT s pripadki. V tej višini je bil oškodovancu tudi prisojen uveljavljani premoženjskopravni zahtevek, s presežkom pa ga je sodišče prve stopnje napotilo na pravdo.

Sodbo izpodbija obdolženčeva zagovornica zaradi vseh treh kaznivih dejanj, sklicuje se na pritožbene razloge, ki so navedeni v 363. členu ZKP in predlaga razveljavitev sodbe.

Pritožba je deloma utemeljena.

Kar zadeva obdolženčevo krivdo, ki se nanaša na kaznivo dejanje, ki je opisano v tč. 1 a izreka sodbe, sodišče druge stopnje ne dvomi v točnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja in v tem pogledu pritožbi ne pritrjuje. Sodišče prve stopnje upravičeno sprejema tisti del obdolženčevega zagovora, ki pojasnjuje motiv, zakaj je po predhodnem prepiru s skupino vaških fantov, ki so kalili nočni mir, končno poprijel za daljšo kovinsko palico in šel proti njim ter na ta način dosegel, da so se za nekaj časa odstranili. Da je proti njim vsaj enkrat zamahnil priznava tudi sam. Pri tem ni pomembno, za koliko zamahov naj bi šlo, za enega ali več, in je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je s tem že podan objektivni element kaznivega dejanja po 56. členu KZ RS. Obtoženec je segel po daljši kovinski palici, ki brez dvoma pomeni nevarno orodje, s takšnim pa je tudi moč prizadejati hudo telesno poškodbo ali pa zdravje hudo okvariti.

Prav pa ima pritožba, kar zadeva pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z dejanji pod tč. I b in II, ki sta med seboj vzročno povezani. Tako ni izkazano, da bi med obdolžencem in oškodovancem ob dogodku sploh prišlo do prepira, ki naj bi imel za posledico nadaljnje obdolženčevo ravnanje, da je oškodovancu z glave potegnil njegovo varnostno čelado in ga z njo po glavi udaril, nato pa isto čelado z vso močjo vrgel na tla in jo tako poškodoval, da je postala nerabna. Kar zadeva ti dve kaznivi dejanji se sodišče prve stopnje opira poleg oškodovančeve izpovedbe še na izpovedbo priče L. J., ki je potrdil, da je obdolženec skočil iz svojega avta takrat, ko je hkrati pripeljal z motornim kolesom tudi oškodovanec, mu iztrgal čelado z glave, ga s čelado po glavi tudi udaril, nato pa je čelada odletela, nakar naj bi obdolženec oškodovanca še dvakrat s pestjo ali z roko udaril po glavi. Tako obdolženec kot tudi oškodovanec in priča L.J. o kakšnem prepiru nič ne povedo, niti L. J. ne potrjuje, da bi obdolženec oškodovančevo čelado z vso silo vrgel na tla in jo poškodoval, ampak pove, da je čelada odletela po tistem, ko naj bi obdolženec oškodovancu čelado vzel in ga z njo udaril po glavi.

Upravičeno pritožba meni, da celoten dogodek ni dovolj pojasnjen in predvsem opozarja na pričo L.J., ki pove, da je z obdolžencem in njegovimi starši zaradi sosedskih nesoglasij že vrsto let v sporu. Ta okoliščina sama po sebi sicer še ne potrjuje dvoma o resničnosti izpovedb te priče, je pa možno dejansko stanje glede tega dogodka dopolniti s pričo, na katero se je obtoženec skliceval že v zagovoru na glavni obravnavi dne 1.7.l993 (list. št. 68). Obdolženec je takrat zanikal, da bi oškodovanec sploh udaril in pojasnil, da je sicer to hotel storiti, ker pa je videl C.T. si je premislil, in se oškodovanca ni lotil. Prav tako tudi zanika, da bi mu vrgel ob tla čelado. Na glavni obravnavi dne 17.6.l993 je sodišče tudi sprejelo sklep, da zasliši priči L. J. in pričo C.. Lahko da je bila mišljena T.C. vendar ta dokaz kasneje ni bil izveden, nanašal pa naj bi se prav na pojasnitev dogodka v zvezi z oškodovancem. Zaradi dvomov, ki tudi po že po zdaj izvedenem dokaznem postoku kažejo, da ni zanesljivo izkazan predhoden prepir med obdolžencem in oškodovancem in ko tudi priča L.J. ne zatrjuje, da naj bi obdolženec oškodovančevo čelado vrgel ob tla, ampak pravi da naj bi odletela po tistem, ko naj bi ga s čelado po glavi udaril, se pokaže potrebno, da se ta del kazenskega postopka dopolni z zaslišanjem priče T.C. , na katero se je obdolženec že v zagovoru skliceval. Sam opis dogodka pod tč. II.

pa kar zadeva načina poškodovanja oškodovančeve čelade, za katero zatrjuje, da je postala nerabna ker naj bi iz notranjega dela odpadli zaščitni deli, ni dovolj pojasnjen v tem, kako naj bi se ti deli lahko poškodovali, ker gre za očitno odtrganje notranjih delov, ki ga pa verjetno sam udarec čelade ob tla ne more povzročiti. V tem pogledu obdolženec v zagovoru zatrjuje, da naj bi imel oškodovanec čelado že prej poškodovano zaradi neke druge prometne nesreče, ki naj bi jo imel z bratom, oškodovanec pa tudi ne zanika, da takšne nesreče ne bi imel. Sodišče prve stopnje je sicer čelado vpogledalo na glavni obravnavi, kot je razvidno iz zapisnika, ni pa ocenjevalo ali je moč poškodovati čelado na način, kot se zatrjuje v obtožnem predlogu. Tudi v tem pogledu bi bilo treba dokazni postopek dopolniti, v kolikor bi bilo predhodno ugotovljeno, da je prišlo med obdolžencem in oškodovanca do prepira in da naj bi obdolženec ravnal tako, kot obtožni predlog zatrjuje.

Zaradi delne razveljavitve sodbe je bilo treba razveljaviti tudi posamezni kazni za ti dve kaznivi dejanji, pa tudi enotno kazen, priznani premoženjskopravni zahtevek ter odločbo o stroških kazenskega postopka.

Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju z zaslišanjem navedene priče dokazni postopek dopolniti, predvsem pa natančneje ugotoviti, ali je prišlo med obdolžencem in oškodovancem sploh do predhodnega prepira, ki ga doslej nihče ni omenjal in na kakšen način je moč poškodovati čelado, katere poškodbe je oškodovanec na glavni obravnavi dne 17.6.1993 (list. št. 64) opisal in je očitno sodišče prve stopnje te poškodbe tudi videlo. Šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku, in ko tudi ne drži, da bi priča L.J. zatrjeval, da naj bi obtoženec čelado vrgel ob tla, bo treba obdolženčev zagovor, izpovedbo dosedanjih prič in izpovedbo nove priče medsebojno presojati, ter tudi ugotoviti, na kakšen način lahko pride do izkazanih poškodb čelade in šele nato oceniti utemeljenost obtožnega predloga tudi glede teh dveh kaznivih dejanj.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Kp 1065/93
• VSL sklep Kp 122/94
• VSL sodba Kp 1063/93