VSL sodba Kp 1022/93

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno in zanesljivo ugotovilo vsa odločilna dejstva in utemeljeno verjelo oškodovancu, čigar izpovedba je podprta tudi z zanesljivimi dokazi. Pritožbeno sodišče tudi ne dvomi v pravilnost ocene, da je oškodovanec obtožencu izročil 450 DEM zaradi resne grožnje, ne pa prostovoljno.

Verbalna in večkrat ponovljena grožnja dveh odraslih moških (obtoženca in neznanca), ki sta od oškodovanca zahtevala, da mora kupiti zapestnico, "sicer bo sam kriv za nastale posledice", ki sta oškodovanca obstopila in ga spremljala (2 km) vse do stanovanja oškodovančevega prijatelja, od katerega si je izposodil denar, tudi po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja resno grožnjo, pod vplivom katere je oškodovanec obtožencu izročil denar. Okoliščine, da je oškodovanec kupil brezvredno zapestnico, katere nakup je sicer ves čas odklanjal in da se pri tem ni upiral, samo še potrjuje oceno, da je tudi sam osebno grožnjo doživljal kot resno.

 

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se izreče: Obtoženec j e k r i v , da je dal drugemu mamilo, da ga uživa s tem, da je dne 14.9.1991 ob 21. uri na koncertu v K. v L. dal ročno zvito cigareto napolnjeno z mamilom marihuana S. J. in N. M. za kajenje, nakar so vsi skupaj cigareto izmenično kadili, s tem je storil kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po I. odst.

246. člena KZ SFRJ v zvezi s 4. členom Ustavnega zakona.

Po čl. 52 KZ SFRJ se obtožencu izreče p o g o j n a o b s o d b a, v kateri se mu po I. odst. 246. člena KZ SFRJ določi z uporabo določil 42 in 43 KZ SFRJ kazen 1 (en) mesec zapora, ki se ne bo izvršila, če obdolženec v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Po čl. 246/III KZ SFRJ se obtožencu odvzame zaseženo mamilo.

Obtoženec je dolžan plačati stroške kazenskega postopka 1.800,00 tolarjev in na 10.000,00 tolarjev odmerjeno povprečnino.

Pravna podlaga za uporabo določil KZ SFRJ in ZKP je podana v čl. 4 Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91).

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obtoženca iz razlogov 1. tč. 350. člena ZKP v zvezi s čl. 8/II KZ SFRJ oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po I. odst. 246. člena KZ SFRJ v zvezi s 4. členom Ustavnega zakona in izreklo, da bremenijo stroški kazensekga postopka iz 1. do 5. tč. II. odst. 95. člena ZKP ter potrebni izdatki obtoženca proračun.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil javni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi odločbe o kazenski sankciji, ker sodišče ni izreklo obvezni varnostni ukrep odvzema mamil po čl. 246/III KZ SFRJ in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca spozna za krivega navedenega kaznivega dejanja ter mu izreče primerno kazensko sankcijo, prav tako pa izreče tudi varnostni ukrep odvzema ostanka ročno zvite cigarete z marihuano po čl. 246/III KZ SFRJ.

Pritožba javnega tožilca je utemeljena.

Sodišče prve stopnje, ko je ugotovilo, da je obtoženec s svojim ravnanjem izpolnil vse znake očitanega kaznivega dejanja, je svojo odločitev o oprostitvi, češ, da ne gre za kaznivo dejanje, obrazložilo z ugotovitvijo, da je dejanje neznatno družbeno nevarno, in sicer, da gre za dejanje majhnega pomena, na kar kažejo okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno (na koncertu), ko sta ga soudeleženca prosila, da je dal S. J. in N. M. v nadaljnje kajenje cigareto, ki si jo je prižgal. Cigareto pa je zvil iz konoplje, katero je sam pridelal v cvetličnem lončku. Pri tem je šlo za manj kvalitetno marihuano glede na izpovedbe vseh treh kadilcev, da je bil učinek zanemarljiv. Poleg tega pa sledi iz strokovnega mnenja, da je bil količnik kanabionidnih komponent manjši od 1, ki po opredelitvi Ministrstva za notranje zadeve ne učinkuje kot mamilo. Ob gornjih ugotovitvah kot podlagi za zaključek, da gre za dejanje majhnega pomena, nadaljuje prvostopno sodišče, da tudi posledic ni bilo, ko oba kadilca, poleg obdolženca, nista ničesar čutila. Dalje je sodišče prve stopnje sprejelo pozitivno oceno o obdolženčevi osebnosti.

Pritrditi je pritožbenim izvajanjem javnega tožilca, da je sodišče prve stopnje z izrekom oprostilne sodbe v obravnavanem primeru kršilo kazenski zakon, saj za ugotovitev, da gre za dejanje majhnega pomena, v izvedenem dokaznem postopku ni nobene osnove. Ne glede na jakost mamila je dejstvo, da je obtoženec sam pridelal konopljo, ki vsebuje kanabinoidne komponente, opredeljene kot mamilo, dalje izdelal cigareto, ki jo je potem, ko jo je začel sam kaditi, dal v nadaljnje kajenje S. J. in N. M., pri čemer so bili vsi trije zaloteni in sicer na koncertu v Križankah. Po oceni pritožbenega sodišča ni nobene osnove za ugotovitev, da je ugotovljeno dejanje majhnega pomena in da ni bilo škodljivih posledic. Dejanje je bilo storjeno na javnem kraju z omogočanjem kajenja udeležencem, ki jim uporaba marihuane očitno ni neznana kot sta kot priči zaslišana izpovedala. Ocena obeh prič o učinku pokajene cigarete ni podlaga za ugotovitev, da gre za dejanje majhnega pomena, o izostanku škodljivih posledic pa tako ni mogoče govoriti, saj gre za praviloma prehodno uporabo mehkejše droge z možnostjo zasvojenosti in z možnostjo prehoda na trše droge. Glede na povedano ugotavlja pritožbeno sodišče, da za uporabo instituta neznatne družbene nevarnosti v obravnavanem primeru ni osnove in je zato glede na rezultate dokaznega postopka in dokazne zaključke sodišče prve stopnje spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je obtoženca spoznalo za krivega po obtožbi in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri je z uporabo omilitvenih določil določilo kazen en mesec zapora s preizkusno dobo enega leta. Pri tem je upoštevalo oceno sodišča prve stopnje o osebnosti obdolženca ter ugotovilo kot olajševalne okoliščine, da obdolženec doslej še ni bil kaznovan, ni v drugem kazenskem postopku, ob storitvi je bil mlajši polnoletnik, dejanje je priznal, sicer pa obseg dejanja, ki je predmet obtožbe, ni velik. Vse te okoliščine opravičujejo tako izrek pogojne obsodbe kot tudi določitev kazni z uporabo omilitvenih določil. Sami razlogi specialne prevencije, predvsem pa družbena nevarnost tovrstnega ravnanja, vključno z razlogi generalne prevencije, narekujejo tudi v obravnavanem primeru izrek sankcije opominjevalne narave - pogojne obsodbe.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče na utemeljeno pritožbo javnega tožilca izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženca spoznalo za krivega po obtožbi. V posledici obsodilne sodbe pa je pritožbeno sodišče naložilo v plačilo obtožencu še stroške kazenskega postopka, kot so izkazani v listinski dokumentaciji prvostopnega sodišča ter izreklo povprečnino, primerno trajanju in zamotanosti postopka skladno z določbo I. odst. 98. člena ZKP in 101. člena ZKP.

Izrek o odvzemu mamila (ostanka cigarete) je po čl. 246/III KZ SFRJ obvezen.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Kp 207/93
• VSL sodba Kp 1414/93
• VSL sodba I Kp 705/2004