VSL sklep Kp 1121/93

Jedro

Z spremembo obtožnice po 1. odstavku 373. člena ZKP bo šlo le takrat, ko tožilec spreminja tiste navedbe v izreku, ki so zakonski znaki kaznivega dejanja in so pomembni za pravno opredelitev po strožjem ali milejšem zakonu, ki določajo obliko krivde, obliko udeležbe, ali dovoljujejo strožje oziroma milejše kaznovanje. Vsi drugi posegi v opis dejanja, ki ne spreminjajo bistva obtožbe, pa niso sprememba po tem členu in pomenijo le popravke in dopolnitve opisa, za katere ne veljajo omejitve iz 1. odstavka 373. člena ZKP.

 

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje vnovo sojenje.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca po 1. točki 350. člena ZKP oprostilo obtožbe kaznivega dejanja nedovoljenega prometa z orožjem po 2. v zvezi s 1. odstavkom 220. člena KZ RS. Zoper sodbo se je pritožil javni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

Predlaga razveljavitev sodbe in novo sojenje.

Ker je zagovornik obtoženega J. S. tako zahteval, je sodišče druge stopnje njega in obtoženca obvestilo o seji senata. Oba sta bila o seji obveščena, seje pa se je udeležil le zagovornik.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe Zakona o kazenskem postopku in tudi kazenskega zakona, ko najprej javnemu tožilcu ni dovolilo dopolniti opisa dejanja v vloženi obtožnici in ko je potem izreklo oprostilno sodbo po 1. točki 350. člena ZKP, češ da dejanje, opisano v obtožnici nima znakov kaznivega dejanja. Pri tem je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe 337. člena ZKP. V tem členu in v naslednjem 338. členu je predpisano, kdaj lahko tožilec na glavni obravnavi ustno spremeni ali razširi obtožnico. Ker zoper tako spremenjeno in razširjeno obtožnico obdolženec nima ugovora, so v teh dveh členih natančno določene meje posegov v obtožnico, predvsem zato, da obdolženec ne bi bil neupravičeno prikrajšan do ugovora zoper obtožnico. Tožilec lahko na glavni obravnavi spreminja obtožnico le v okvirih istega historičnega dogodka, kot je bil opisan v vloženi oziroma pravnomočni obtožnici. Za spremembo bo šlo takrat, kadar bo tožilec spreminjal tiste dele opisa, v kateri so navedeni zakonski znaki kaznivega dejanja, ki so pomembni za opredelitev kaznivega dejanja po strožjem ali milejšem zakonu, pomembni za opredelitev vrste krivde, vrste udeležebe, ali pa so podlaga za milejše ali strožje kaznovanje. Le taki posegim bodo pomenili spremembo obtožnice po 373. členu ZKP in za take spremembe velja, da so dovoljene le, če izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje. Če pa gre za posege v opis dejanja v obtožnici, s katerimi se ne spreminja bistvo obtožbe, potem takih posegov ni šteti za spremembe po 373. členu ZKP temveč gre za popravke oziroma dopolnitve obtožbe, ki jih ureja člen 263 ZKP. V 1. odstavku 262. člena je predpisano, kaj mora vsebovati obtožnica. Če obtožnica ni pravilno sestavljena, jo mora predsednik senata, ko opravi formalni preizkus obtožnice takoj po prejemu, vrniti tožilcu v popravo. V primerih, ko dejanje, opisano v dispozitivu obtožnice, sploh ne bo imelo znakov kaznivega dejanja, se obtožnice ne bo vračalo v popravo, temveč bo sodišče, ko bo odločalo o ugovoru zoper obtožnico, temu ugodilo in obtožnice ne bo dopustilo ter kazenski postopek ustavilo. Enako bo odločilo tudi, ko bo predsednik senata, če ugovor ni bil vložen, zahteval preizkus obtožnice po členu 277 ZKP. V primerih, ko dejanje, opisano v dispozitivu obtožnice sicer vsebuje zakonske znake nekega kaznivega dejanja, niso pa v obtožnici navedene druge okoličšine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi, pa bo sodišče tako obtožnico vrnilo v popravo tožilcu, da bo izrek postal popoln in jasen, saj je le tak izrek obtožnice lahko podlaga za sodbo, predvsem pa omogoča kvalitetno obrambo. Če predsednik senata ne bo opravil formalnega preizkusa obtožnice, ob katerem mora zaznati pomajkljivosti in zahtevati njihovo popravo, ter bo obtožnica z napakami postala pravnomočna, potem to ne pomeni, da tožilec ne glavni obravnavi ne bi smel dopolnjevati in popravljati opisa dejanja v obtožnici in to izven pogojev, predpisanih v členu 337 ZKP.

V obravnavanem primeru obtožnica, ki jo vloži javni tožilec, popravkom, katerega je na začetku glavne obravnave sodišče "dovolilo", obtožencema očita, da sta neupravičeno pridobila večjo količino strelnega orožja in raztreliva, katerega nakup občanov ni dovoljen s tem, da sta kupila različne vrste orožja, ki so naštete v izreku. Tak opis vsebuje vse bistvene znake kaznivega dejanja po členu 220 KZS. Na podlagi takega opisa v obtožnici bi sodišče prve stopnje z izvedbo dokazov lahko ugotavljalo, ali sta obtoženca kupila orožje in druge razstrelne stvari, naštete v izreku obtožnice, zatem pa z upoštevanjem predpisov, ki urejajo promet z orožjem, in katere sodišče mora poznati, ugotavljalo tudi, ali gre za orožje in razstrelilne snovi, katerih promet občanom sploh ni dovoljen. Če bi ugotovilo, da je temu tako, bi, da bi bil ta popolen, v izreku obsodilne sodbe moralo navesti tudi predpise, ki občanom prepovedujejo nakup orožja. Zaradi omogočanja obrambe obdolžencem, pa je bilo pravilno, da je od javnega tožilca zahtevalo, da dopolni izrek obožnice, še bolj pravilno pa bi bilo, da bi pomanjkljivosti ugotovilo že ob formalnem preizkusu, takoj po prejemu in zahtevalo njeno popravo po II. odst. 263.čl. ZKP. Z dopolnitvijo opisa dejanja v izreku obtožnice javni tožilec ni spremenil bistva obtožbe, saj je v njej dodal le okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje bolj natančno označi. Ni šlo za spremembo obtožnice po I. odst.

337.čl. ZKP, katere podlaga je lahko samo na glavni obravnavi spremenjeno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje zato ni odločilo pravilno in v skladu z Zakonom o kazenskem postopku, ko tožilcu ni dovolilo spremembe obtožnice in ko pri svojem odločanju za podlago ni vzelo obtožnice, kot jo je javni tožilec spremenil na glavni obravnavi. Kot pa je bilo že omenjeno pa tudi opis dejanja v še nespremenjeni obtožnici ni bil tak, da bi dovoljeval sklep, da dejanje, opisano v obtožnici nima vseh znakov kaznivega dejanja. Bil je le nepopolen in ne dovolj jasen. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi javnega tožilca in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo sodišče vzelo za podlago obtožnico z opisom, kot ga je javni tožilec spremenil na glavni obravnavi.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 359/2008
• VSC Sodba II Kp 20425/2018
• VSM Sklep II Kp 45887/2017