VSL sodba Kp 1102/93

Jedro

Pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je bila zavrnjena, ker je dokazna ocena pravostopnega sodišča o poteku dogodkov in krivdi obeh obdolžencev pravilna in zanesljiva.

 

Izrek

Pritožbi zagovornikov obd. A in B se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženca morata plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino in sicer vsak v znesku po 10.000,00 (deset tisoč) tolarjev.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo sta bili obd. A zaradi kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po 56. členu KZ RS, obd. B pa zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po II.

odst. 54. člena KZ RS, izrečeni pogojni obsodbi, v katerih sta jima bili določeni kazni, prvemu obdolžencu 2 meseca zapora, drugemu pa 3 mesece zapora, s preizkusnima dobama 2 let, oziroma obd. B 3 let.

Razen tega je bilo odločeno, da se obd. A vzame kladivo, ki mu je bilo zaseženo, obd. B pa zaseženi nož. Glede stroškov je bilo odločeno, da jih mora plačati obd. B 6.176,00 tolarjev, oba pa vsak še po 20.000,00 tolarjev povprečnine.

Proti takšni sodbi sta se pravočasno pritožila zagovornika obeh obdolžencev. Zagovornik obd. A se je pritožil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da temu obdolžencu izreče oprostilno sodbo, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zagovornik obd. B pa se je pritožil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer je predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbi nista utemeljeni.

Iz vsebine obeh pritožb izhaja, da se v pritožbah le ponavlja zagovor obeh obdolžencev, ki sta ju podala na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje, dočim pritožbi nekih novih dokazov niti ne navajata in ne predlagata. Po proučitvi podatkov kazenskega spisa pa je potrebno ugotoviti, da je prvostopno sodišče dovolj razčistilo dejansko stanje in tudi s potrebno zanesljivostjo ugotovilo potek dogodkov, tako da pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v sprejeto dokazov oceno o tem, kako so dogodki potekali. Izrek sodbe je razumljiv, obe ravnanji obdolžencev sta tako opisani, da v bistvu ni nobenih nejasnosti ali nasprotij, pojasnjeno pa je tudi, da obd. B ni ravnal v silobranu.

Izvedensko mnenje je dovolj kritično presojeno in strokovno utemeljeno, tako da ga je prvostopno sodišče tudi utemeljeno sprejelo. Iz razlogov izpodbijane sodbe pa je tudi razvidno, da je prvostopno sodišče vsak dokaz posebej kritično analiziralo in tudi posebej navedlo, zakaj ga sprejema, oziroma tudi, katere dele izpovedb posameznih prič ne sprejema. Zato ni nobenega pomisleka v tako sprejeto dokazno oceno, ki je sprejemljiva in temelji na zbranem dokaznem gradivu. Kladivo je nedvomno nevarno orodje v smislu določil 56. člena KZ Republike Slovenije, poškodbe z nožem pa nikakor ni mogla nastati tako, kot to prikazuje obramba obd. B in kot se to obrazlaga v kontekstu pritožbe. Izpodbijana sodba pa je tudi dovolj jasno in obširno v razlogih utemeljila vse svoje zakjučke, pa tudi sprejemljivo navedla, zakaj zagovorov posameznih obdolžencev ne sprejema. Zato obe pritožbi zoper odločbo o krivdi zgolj z ponavljanjem zagovorov obdolžencev, ki jih je že prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo, nista mogli uspeti.

Neutemeljeni pa sta obe pritožbi tudi zoper izrečeni kazenski sankciji. Zagovornika se zoper ta del izpodbijane sodbe sicer nista posebej pritožila, vendar ga je pritožbeno sodišče preizkusilo, glede na določila 379. člena Zakona o kazenskem postopku, kajti pritožba, ki je podana zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, že po zakonu vsebuje tudi pritožbo zoper odločbo kazenski sankciji.

Pri tem preizkusu pa se je ugotovilo, da sta bili obema obdolžencema izrečeni povsem primerni, nikakor ne prestrogi kazenski sankciji v obliki pogojnih obsodb in v okviru katerih določeni kazni zapora nista previsoki, ne predolgi pa sta tudi obe preizkusni dobi, v okviru katerih se bo nedvomno izkazalo, ali je pozitivna prognoza pri posameznih obdolžencih upravičena ali ne, to je, ali bosta tudi dokaj blagi kazenski sankciji, ki sta jima bili obema izrečeni, na oba delovali toliko vzgojno pozitivno, da se bosta v bodoče vzdržala izvrševanja podobnih kaznivih dejanj. Zato pritožbi tudi zoper ta del izpodbijane sodbe nista mogli uspeti.

Ker obe pritožbi zoper izpodbijano sodbo nista bili uspešni, morata obdolženca v skladu z določili I. odst. 98. v zvezi s 101. členom Zakona o kazenskem postopku plačati stroške pritožbenega postopka.

Izraženi so v obliki povprečnine, ki je odmerjena glede na obseg zadeve, trajanje pritožbenega postopka in upoštevajoč tudi premoženjsko stanje obeh obdolžencev, saj iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da sta oba zaposlena in prejemata mesečne prejemke.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Kp 1338/93
• VSL sodba Kp 1342/93
• VSC sklep in sodba Kp 442/2002