VSL sklep Kp 1065/93

Jedro

Pritožbeno sodišče je s poizvedbami na Ministrstvu za notranje zadeve (člen 370/4 ZKP) ugotovilo, da takšno orožje (plinska pištola in pištola KT-9 mm) s posebnim dovoljenjem in pod določenimi pogoji občani smejo nabavljati in imeti v posesti, kar pomeni, da to orožje ne sodi med tiste vrste orožja (4. člen Zakona o orožju), katerega promet in posest sta prepovedana. Zaradi kršitve kazenskega zakona v škodo obtoženca (člen 365 točka 1 ZKP) je pritožbeno sodišče v tem delu obtoženca oprostilo obtožbe po 1. točki 350. člena ZKP.

Razlogi zaradi katerih je odločilo v korist soobtoženca, ki se je v tej smeri pritožil, so v korist obtoženca, ki se v tej smeri ni pritožil, zaradi česar je tudi tega obtoženca oprostilo dela obtožbe po 1. točki 350. člena ZKP in ga spoznalo za krivega v manjšem obsegu (člen 380 ZKP).

 

Izrek

Pritožbam obd. J. J., njegovega zagovornika in zagovornika obd. B. D.

se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče obdolženega B. D. spoznalo za krivega kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po čl. 223/II KZ RS, obdolženega J. J. pa kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po čl. 56 KZ RS in obema izreklo pogojno obsodbo, v njej pa B. D. določilo kazen 4 mesece zapora, J. J. pa 3 mesece zapora, obema pa preizkusno dobo dve leti. Po čl. 69 KZ SFRJ je sodišče obdolženemu J. J. odvzelo malokalibrsko puško, uporabljeno pri kaznivem dejanju, oškodovance je napotilo na pravdo, obdolžencema pa v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo sta se pritožila: 1. zagovornik obd. J. J. zaradi kršitve kazenskega zakona, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazni in o odvzemu malokalibrske puške s predlogom, da jo sodišče druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, 2. zagovornik obd. B. D. iz pritožbenih razlogov čl.

363 ZKP s predlogom, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in 3. obdolženi J. J. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da ga oprosti obtožbe, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbe so utemeljene.

Pri opravljanju službe ribiškega čuvaja ima ribiški čuvaj kot uradna oseba samo tiste pravice in dolžnosti, ki so določene v 43. čl.

Zakona o sladkovodnem ribištvu. Čuvaj ima pravico vsakogar, ki lovi ali se mudi ob vodi s pripravami za ribolov, legitimirati in začasno vzeti priprave za ribolov, nima pa pravice izrekati denarne kazni ter zahtevati plačilo kazni. Po opisu kaznivega dejanja v tč. 1. izreka izpodbijane sodbe bi izhajalo, da je obd. J. J. v svojstvu čuvaja uradno dejanje že opravil in ga je šele potem B. D. grabil za vrat in ga v avtomobilu sedečega pričel daviti. Da je obd. J. J. svoj uradni postopek že končal, kaže tudi njegov zagovor na glavni obravnavi (list. št. 25), ko je izjavil, da je med tem časom avtomobil že tudi obrnil in si zapisal registrsko številko osebnega avtomobila domnevnega krivolovca. Šele takrat naj bi prišel B. D. do njega in začel nad njim izvajati silo. Navedeno utemeljuje pritožbo zagovornika obd. B. D. glede uveljavljanega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v skladu s 1. odst. 385. čl. ZKP narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe v tem delu.

Iz opisa dogajanja pod tč. 1. izreka izpodbijane sodbe, ki ga ni moč ločiti od dogajanja, opisanega pod tč. 2. izreka iste sodbe sledi, naj bi obd. J. J. opravljal uradno dejanje med, ali kot sledi iz prejšnjih izvajanj, pa bolj verjetno po katerem naj bi ga obdolženi B. D. fizično napadel. Če se torej ravnanje J. J. oceni in tudi opredeli kot uradno dejanje, ravnanje obdolženega B. D. pa preprečevanje takšnega dejanja ali pa kot napad po takšnem dejanju, potem ni moč takšnega upiranja ali napada šteti kot prepir v smislu čl. 56. Prepir je lahko samo medsebojno prerekanje dveh ali več oseb, ni pa moč govoriti o prepiru, kadar uradna oseba izvaja postopek, pa se mu drugi z besedami ali drugače upira. V navedeni smeri prvostopno sodišče ni izvajalo ustreznih zaključkov oz. ocen in je izhajalo iz stališča, kot da bi šlo v tem primeru za povsem običajen konflikt, ne pa za situacijo, ko je prišlo do konflikta v zvezi z izvrševanjem uradne dolžnosti. V tem pogledu je treba pritrditi pritožbi obdolženega J. J. in njegovega zagovornika ter sodbo v skladu s 1. odst. 385. čl. ZKP razveljaviti tudi v tem delu.

V novem sojenju bo moralo prvostopno sodišče predvsem ugotavljati, ali je bilo ravnanje obd. J. J. v objektivnem in subjektivnem pogledu v okviru pravic, ki jih ima kot uradna oseba, nadalje ali je ravnanje B. D. predstavljalo nasilen poseg v takšno uradno dejanje, glede obtožbe zoper J. J. pa v zvezi z navedenima vprašanjema, ali je obravnavano dogajanje glede na njegovo lastnost uradne osebe moč opredeliti kot prepir v smislu čl. 56 KZ RS. V kolikor bo prvostopno sodišče ugotovilo, da je J. J. uradno dejanje opravil preden je začel B. D. z uporabo sile, bo moralo ocenjevati ali ni s svojim ravnanjem izvršil kakšnega drugega kaznivega dejanja, na primer po čl. 65 KZ RS, prav tako za obdolženega J. J. če bo ocenilo, da dogodka preden je segel po orožju, ni moč oceniti kot prepir, ali njegovo ravnanje ne pomeni ogrožanja varnosti po čl. 64 KZ RS. V zvezi z izrekom varnostnega ukrepa odvzema puške pa bo sodišče moralo poleg morebitne drugačne ugotovitve dejanskega stanja pri presoji, ali je tak ukrep treba izreči, upoštevati tudi določila priročnika za gospodarje in čuvaje ribiških družin, ki predvideva, da so ribiški čuvaji lahko tudi oboroženi zaradi možnih napadov nanje pri opravljanju njihovih dolžnosti. V kolikor bo prvostopno sodišče ugotovilo, da gre pri obeh obdolžencih za dejanji, ki se preganjata na podlagi zasebne tožbe, bo moralo tudi ocenjevati ali so podane procesne predpostavke za izvedbo postopka (čl. 52/2 ZKP), v takšnem primeru bosta o pregonu odločala zasebna tožilca.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Kp 122/94
• VSL sodba Kp 961/93
• VSM Sodba IV Kp 12624/2018