VSL sodba Cpg 485/93

Jedro

Prvostopno sodišče lahko izda sodbo na podlagi pripoznave le v delu, ki ga je toženec do konca glavne obravnave izrecno pripoznal (1. odst. 331. člena ZPP). V delu, ki je še sporen, mora odločati s sodbo (1. odst. 325. člena ZPP) ne pa s sodbo na podlagi pripoznave. Od procesnih obresti upnik nima pravice zahtevati nadaljnjih procesnih obresti, ker 279. člen ZOR izjeme od izjeme ne predvideva.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pod II. tč. 2. izreka glede odločitve o zamudnih obresti od zneska 234.540,20 SIT za čas od 6.1.1992 do plačila spremeni tako, da se navedeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 18.850,00 SIT v roku 8 dni pod izvršbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče prisodilo tožeči stranki od zneska 234.540,20 SIT zakonite zamudne obresti za čas od 6.1.1992 do plačila (izrek sodbe pod II. tč. 2.).

Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po 353. čl. ZPP. Meni, da je odločitev prvostopnega sodišča, da je tožeča stranka upravičena tudi do procesnih obresti od že kapitaliziranih procesnih obresti nepravilna in v nasprotju z 2. odst. 279. čl. ZOR-a. Podrobno opisuje tudi vse okoliščine, ki so nastale tekom postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba tožene stranke vsebinsko ne pojasnjuje, v čem sta podana pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka oz.

zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ampak uveljavlja oba pritožbena razloga le na splošno. Pri preizkusu sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedena pritožbena razloga nista podana. Pač pa pritožbeno sodišče soglaša s trditvijo pritožbe, da je prvostopno sodišče glede določitve zakonitih zamudnih obresti od zneska 234.540,20 SIT nepravilno uporabilo materialno pravo. Prvostopno sodišče je sicer v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da predstavlja vtoževani znesek 625.405,90 SIT obračun zamudnih obresti, znesek 234.540,20 SIT pa kapitalizirane procesne obresti od zneska 625.405,90 SIT za čas od dneva vložitve tožbe, to je od 10.5.1990 dalje do dneva plačila, to je do 2.7.1991. Odločitev izpodbijane sodbe, da gredo kljub temu toženi stranki od kapitaliziranih procesnih obresti ponovno procesne zamudne obresti od 6.1.1992, ko je ta zahtevek postavila s svojo pripravljalno vlogo, pa je glede na določilo 2. odst. 279. čl. ZOR-a nepravilna. Obrestne obresti, kot jih določa 2. odst. 279. čl. ZOR-a, je mogoče zahtevati le enkrat, kar pa je tožeča stranka s tem, ko je kapitalizirala procesne obresti od obračunanih obresti v višini 625.405,90 SIT že storila. Zato tožeča stranka od obračunanih procesnih obresti nima pravice ponovno zahtevati nadaljnjih procesnih obresti, ker 279. čl. ZOR-a izjeme od izjeme ne predvideva. Ker je prvostopno sodišče v tem delu nepravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče v skladu s 4. tč.

1. odst. 373. čl. ZPP v tem delu izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se je nanašal na procesne obresti od obračunanih procesnih obresti od zneska 234.540,20 SIT za čas od 6.1.1992 dalje do plačila zavrnilo (izrek sodbe pod II. tč.

2). V ostalem delu je ostala sodna odločba nespremenjena, ker je tožena stranka posebej ni izpodbijala, niti ni ta sprememba vplivala na drugačno določitev pravdnih stroškov.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 166. čl.

ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo v celoti uspela, ji je dolžna povrniti tožena stranka njene pravdne stroške, ki so bili odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009