VSL sodba Cpg 429/93

Jedro

Če sta gradbena podizvajalca solidarno tožena za plačilo, se zoper solidarne dolžnike lahko izda različna sodba, zato gre za zakonito sosporništvo, ki ni enotno. Ni nujno, da bi morala biti sodba zoper oba istočasna in enaka. Solidarna obveznost ni razlog za enotno sosporništvo. Delna sodba je možna pri navadnem sosporništvu, ne pa pri enotnem.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila zoper toženi stranki tožbo z zahtevkom, da toženi stranki nerazdelno plačata tožeči stranki znesek 3,139.528,80 SIT, ki predstavlja stroške sanacije v zvezi z zamakanjem strehe, katere je plačala na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. štev. III Pg 983/86 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Cpg 1038/91. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka M., p.o., Ljubljana dolžna plačati tožeči stranki 3,139.528,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi do 1.8.1992 dalje do plačila. Delno sodbo zaradi izostanka je izdalo, ker tožena stranka kljub temu, da je bila pravilno vabljena, na prvi narok za glavno obravnavo ni pristopila niti ni zahtevku oporekala, utemeljenost tožbenega zahtevka pa izhaja iz dejstev navedenih v tožbi.

Zoper navedeno sodbo je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse tri pritožbene razloge po 353. čl. ZPP. V obrazložitvi med drugim navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno razsodilo zaradi objektivnega izostanka. Tožbo je tožeča stranka namreč prejela po opravljenem prvem naroku. Tožeča stranka tudi neupravičeno in neutemeljeno uveljavlja od tožene stranke regresni zahtevek za katerega ni tožena v ničemer odgovorna. Vsa dela je opravila po projektu, ki ga je izdelala tožeča stranka in je ta trditev oprta tudi na izvedeniško mnenje Zavoda za vještačenje iz Zagreba ter so vzroki za odgovornost za nastalo škodo na strani tožeče strake.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je bila prvotožena stranka M. pravilno vabljena na prvi narok za glavno obravnavo, kar izkazuje podpisana povratnica in da je z vabilom prejela tudi drugopis tožbe na redni št. 1. Zato ni mogoče upoštevati pritožbene trditve, da je tožbo prejela po opravljenem naroku. Zato zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Ostale pritožbene trditve pa se nanašajo na dejansko stanje. Tega pa pritožnik ne more uveljavljati v pritožbi. V 2. odst. 353. čl. ZPP je namreč določeno, da se sodba zaradi izostanka ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodišče prve stopnje pa je tudi sicer pravilno in utemeljeno izdalo delno sodbo zaradi izostanka, skladno s 329. in 332. členom ZPP. V konkretnem primeru gre za sospornike po 200. členu ZPP in je vsak sospornik v pravdi samostojna stranka. Ne gre za enotno sosporništvo v konkretni pravdi, ampak za navadno, ker ni nujno, da bi morala biti sodba zoper obe toženi stranki istočasna in enaka. Zoper solidarne dolžnike se lahko izda različna sodba.

Ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje glede v zakonu dopustnih pritožbenih razlogov, sodišče druge stopnje ugotavlja, da le-ti niso podani, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje po 368. členu ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1008/2000
• VSK sklep I Cp 812/2004
• VSC Sklep Cp 1601/99