VSL sodba Cpg 551/93
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.551.93 |
| Evidenčna številka: | VSL00249 |
| Datum odločbe: | 07.10.1993 |
| Področje: | obligacijsko pravo |
| Institut: | kupna pogodba - rok plačila - dostava fakture - zamuda |
Jedro
Dolžniško-upniško razmerje med kupcem in prodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe in ne z dostavo fakture. Dolžnik je v zamudi, če ne plača kupnine v pogodbeno dogovorjenem roku, četudi mu prodajalec ni dostavil fakture.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in zato je odločilo, da ostane sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Domžalah, v celoti v veljavi.
Proti taki sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo, v kateri zatrjuje, da dolžniško-upniško razmerje nastane šele po prejemu računa, to pa je bilo šele s prejemom izvršilnega predloga dne 10.9.1992. Zato šele od takrat lahko tečejo zamudne obresti.
Stroški postopka niso bili potrebni, ker bi tožena stranka račun plačala, če bi ji bil dostavljen po normalni poti. Zatrjuje, da je račun sedaj plačala in prilaga dokaz o plačilu z dne 13.4.1993. Pritožba ni utemeljena.
Predvsem ni res, da dolžnik in upnik stopita v medsebojno razmerje šele s prejemom računa. Razmerje med upnikom in dolžnikom nastane, ko je pogodba med njima sklenjena. Ta pa je sklenjena, ko se stranki zedinita o bistvenih sestavinah pogodbe (26. čl. ZOR). S pritožbenimi trditvami, da dolžniško-upniško razmerje nastane s prejemom fakture tožena stranka najbrž misli, da šele s prejemom fakture nastane za dolžnika obveznost plačila. Pri kupni pogodbi, za katero je v konkretnem primeru šlo, mora kupec kupnino plačati ob času in kraju, ki sta določena v pogodbi (1. odst. 516. čl. ZOR). Iz dobavnice (priloga A 8), ki jo je podpisala tudi tožena stranka in iz katere je razvidno, da velja kot zaključnica (pogodba) je razvidno, da je bil dogovorjen rok plačila 15 dni od odpreme blaga. Blago je bilo odpremljeno oziroma po toženi stranki prevzeto dne 27.5.1992. Rok za plačilo kupnine je tako potekel 11.6.1992, zato je s tem dnem tožena stranka prišla v zamudo (1. odst. 324. čl. ZOR). Dostava fakture ne vpliva na rok za plačilo kupnine in tudi ne na nastanek dolžniške zamude. O zamudnih obrestih je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo. Ker tožena stranka kupnine v roku ni plačala, je tožeča stranka upravičeno vložila tožbo in z njo tudi uspela, zato je pravilna tudi stroškovna odločitev sodišča prve stopnje.
Pritožbi priloženo dokazilo o plačilu vtoževane glavnice (priloga B 1), ki je bilo opravljeno po izdani prvostopni sodbi, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva, pač pa bo dolžnik lahko s tem dokazilom ugovarjal v eventuelnem izvršilnem postopku, če bo tožeča stranka predlagala izvršbo tudi za glavnico.
Pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo tudi po uradni dolžnosti glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava ter pri tem ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji niso bile storjene prej citirane bistvene kršitve določb pravdnega postopka in da je tudi materialno pravo bilo pravilno uporabljeno. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijano sodbo potrdilo (368. čl. ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
