VSL sklep Cpg 1531/93
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.1531.93 |
| Evidenčna številka: | VSL00174 |
| Datum odločbe: | 27.10.1993 |
| Področje: | IZVRŠILNO PRAVO |
| Institut: | začasna odredba - nedenarna terjatev - verjetnost obstoja terjatve - prepoved razpolaganja z zemljiščem |
Jedro
Za ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve ni potrebna verodostojna listina. Zadostuje tudi kakšen drugačen dokaz, vsekakor pa je za verjetnost obstoja terjatve zaradi izdaje začasne odredbe potrebno manj dokazov kot za sodbo o sami terjatvi.
Prepoved razpolaganja z zemljiščem pomeni samo prepoved prometa z njim, torej prepoved odtujitve ali obremenitve, ne pa prepovedi njegove uporabe.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o začasni odredbi, s katero je isto sodišče temu dolžniku in drugemu dolžniku v zavarovanje upnikove nedenarne terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo lahko vknjižila njegova pravica uporabe na zemljišču in izročitev zemljišča, prepovedalo razpolaganje z določeno parcelo. Odločilo je, da ta začasna odredba traja do pravnomočne rešitve pravdne zadeve, v kateri bo odločeno o tožbenem zahtevku v zvezi z lastnino oziroma pravico uporabe navedenega zemljišča.
Prvi dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal njegovo spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Meni, da verjetnost obstoja upnikove terjatve ni izkazana, saj upnik o njej ni predložil nobene verodostojne listine. Začasna odredba je tudi prestroga, saj drugemu dolžniku onemogoča opravljanje njegove gospodarske dejavnosti na spornem zemljišču.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališči sodišča prve stopnje o obstoju obeh pogojev za izdajo začasne odredbe. Verjetnost upnikove terjatve je dovolj izkazana. Za izpolnitev tega pogoja namreč ni potrebna verodostojna listina, kot trdi pritožnica. Zadostuje tudi kakšen drugačen dokaz, vsekakor pa je za verjetnost obstoja terjatve zaradi izdaje začasne odredbe potrebno manj dokazov kot za sodbo o sami terjatvi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je glede na doslej predložene listinske in druge dokaze za izdajo začasne odredbe v tej zadevi verjetnost obstoja terjatve dovolj izkazana.
Glede verjetnosti obstoja nevarnosti za izterljivost terjatve oziroma nastanek nenadomestljive škode pa pritožnica v pritožbi ni navedla nobenih konkretnih dejstev, s katerimi bi oporekala ugotovitvem sodišča prve stopnje. Nima pa prav, ko trdi, da je z začasno odredbo drugemu dolžniku onemogočena uporaba njegovih stavb, ki jih ima na spornem zemljišču. Z začasno odredbo je namreč začasno prepovedano le razpolaganje z zemljiščem, torej promet (odtujitev in obremenitev) z njim. V pravico uporabe zemljišča (in s tem stavb na njem) pa začasna odredba ne posega.
Tako je pritožbeno sodišče zaključilo, da je dejansko stanje za odločitev o začasni odredbi dovolj popolno ugotovljeno in je sodišče prve stopnje glede na tako dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo. V postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kakšne bistvene kršitve procesnih predpisov iz 2. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP). Zato je skladno z določbo 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo napadeni sklep.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
