<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba Cpg 506/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.506.93
Evidenčna številka:VSL00169
Datum odločbe:07.10.1993
Področje:obligacijsko pravo
Institut:zamudne obresti - procesne obresti - pravilnost obračuna

Jedro

Sodišče prve stopnje je vse obresti (zamudne in procesne) samo izračunalo in pri tem pravilno upoštevalo, da zneski z zamudo plačanih računov ter njihova zapadlost in čas plačila med strankama sploh niso sporni.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka II/1 izreka odločbe) potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki obračunane zamudne obresti v višini 597.263,70 SIT s procesnimi obrestmi, ki so do 30.9.1992 obračunane v znesku 153.434,00 SIT ter ji povrniti stroške izvršilnega in pravdnega postopka z zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in to zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da so obresti napačno izračunane in da je pravilen njen obračun, ki ga je predložila že sodišču prve stopnje.

Vsi pravdni stroški, ki jih je zahtevala tožeča stranka, ji ne bi smeli biti priznani. Predlaga razveljavitev, podrejeno pa spremembo izpodbijane sodbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi vztraja pri obračunu obresti, ki ga je napravila že med postopkom na prvi stopnji in pri trditvah, podanih v svojih pripravljalnih vlogah. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane sodbe sledi, da je sodišče prve stopnje vse obresti izračunalo samo, s pomočjo računalniškega programa za izračunavanje obresti. Na ta način je torej sodišče prve stopnje samo preverilo, kakšne obresti gredo tožeči stranki glede na predpise o obrestni meri zamudnih obrresti. Pri tem je pravilno izhajalo iz dejstva, da zneski posameznih računov, plačanih z zamudo, datumi zapadlosti in datumi plačil teh računov med strankama niso sporni. Zato o nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja sploh ne more biti govora. Ker so bile obresti izračunane v skladu s predpisi o obrestnih merah, tudi do zmotne uporabe materialnega prava ni prišlo. To pomeni, da nobeden od zatrjevanih pritožbenih razlogov ni podan.

Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 2. odst. 365. čl. ZPP po uradni dolžnosti preizkusilo sodbo tudi glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in ugotovilo, da ni bila storjena nobena od teh kršitev.

Tudi o pravdnih stroških tožeče stranke je prvostopno sodišče odločilo pravilno in ji priznalo le potrebne stroške, ne pa vseh priglašenih. Pri tem pa tožena stranka v pritožbi samo splošno trdi, da tožeči ne bi smeli biti priznani stroški za vse naroke in pripravljalne spise, ne da bi konkretno navedla, za katera opravila stroški niso utemeljeno prisojeni.

Pritožbeno sodišče je torej ugotovilo, da pritožba ni utemeljena, zato jo je na podlagi določbe 368. čl. ZPP zavrnilo in potrdilo napadeno sodbo.

 


Zveza:

ZOR člen 277, 277/1, 279, 279/2, 277, 277/1, 279, 279/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MzA1OA==