<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba Cpg 464/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.464.93
Evidenčna številka:VSL00286
Datum odločbe:22.09.1993
Področje:civilno procesno pravo
Institut:račun - dokazno breme

Jedro

Ker tožena stranka ni oporekala trditvam tožeče stranke, da je le-ta opravila prevoze za toženo stranko in tudi ni zatrjevala, da je tožeča stranka račun izstavila neutemeljeno, tožeči stranki ni potrebno predložiti drugih dokazov za obstoj terjatve.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje plačilni nalog istega sodišča z dne 3.9.1991 vzdržalo v celoti v veljavi in s tem naložilo toženi stranki v plačilo znesek 16.024,00 SIT z zamudnimi obrestmi in ji naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti tudi njene nadaljnje pravdne stroške v višini 5.610,00 SIT v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper to sodbo je tožena stranka vložila pritožbo, v kateri navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo ter bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter s sklepom odloči, da se šteje tožba za umaknjeno ter naloži tožniku plačilo pritožbenih stroškov, podrejeno pa, da zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, pri čemer naj pritožbeni stroški predstavljajo nadaljne stroške. Navaja, da je prvostopno sodišče toženi stranki naložilo plačilo tožnikove terjatve v tolarjih, čeprav je tožeča stranka zahtevala plačilo v dinarjih. Po spremembi valut v obeh državah, Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški, terjatev zoper toženo stranko ni mogla postati terjatev v tolarjih. Zatrjuje tudi, da iz opravilne številke ni bilo razvidno, da se zadeva obravnava po pravilih o postopku v gospodarskih sporih.

Če je temu tako, bi sodišče moralo šteti tožbo za umaknjeno, ker na glavni obravnavi dne 27.1.1992 in dne 30.11.1992 tožeča stranka ni pristopila, tožnikov pooblaščenec pa je za obe obravnavi predlagal, naj se opravita v njegovi odsotnosti, ni pa opravičil svojih izostankov. Sodišče je nato z dopisom pozvalo pooblaščenca tožeče stranke, naj na razpisano glavno obravnavo pošlje substituta, kar ni pravilno, saj je pooblaščenec odvetnik in mora poznati določila ZPP.

Nadalje toženec zatrjuje tudi, da je sodišče zahtevku tožeče stranke ugodilo zgolj na podlagi računa, čeprav tožnik ni z ničemer dokazal, da je prevoze res opravil ter račun utemeljeno izstavil. Sodišče prve stopnje bi moralo od tožnika zahtevati, da predloži vozni list, iz katerega bi bilo razvidno, pod kakšnimi pogoji so bile sklenjene prevozne pogodbe in ali jih je tožnik tudi izpolnil.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožencu naložilo v plačilo tožnikovo terjatev v tolarjih. Odločitev sodišča pravilno temelji na določbi 8. člena Zakona o uporabi denarne enote RS (Ur. l. RS, št. 17-598/91-I z dne 8.10.1991), po katerem se šteje, da so zneski, navedeni v predpisih in splošnih aktih, sodnih in upravnih aktih, na obveznicah in drugih vrednostnih papirjih, menicah, v pogodbah in drugih listinah in obvestilih, v obračunih in evidencah, izdanih oziroma nastalih do uveljavitve tega zakona (8.10.1991), navedeni v denarni enoti Republike Slovenije, to je v tolarjih.

Sodišče tudi ni napravilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (1. odstavek 354. člena ZPP). V predmetnem sporu veljajo pravila o postopku za gospodarske spore (489. a člen ZPP). Glede na določilo 2. odstavka 499. člena ZPP mora sodišče v primeru, ko v gospodarskem sporu obe stranki izostaneta z dveh zaporednih narokov šteti, da je tožnik tožbo umaknil. V konkretnem primeru za tako rešitev ni bilo pogojev, saj le na narok, razpisan za dne 30.11.1992, ni pristopila nobena stranka. Na glavno obravnavo dne 25.1.1993 pa je tožeča stranka poslala substituta, tako da za umik tožbenega zahtevka po sili zakona niso bili podani pogoji. Poziv sodišča tožeči stranki, naj pride na narok oziroma si zagotovi substitucijo, ne predstavlja bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe. V pritožbi tožena stranka tudi zatrjuje, da je prvostopno sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo zgolj na podlagi računa, čeprav tožnik ni z ničemer dokazal, da je prevoze tudi res opravil in račun tožencu utemeljeno izstavil. Na podlagi določila 219. člena ZPP ima tudi tožena stranka trditveno in dokazno breme, saj mora navesti dejstva in predlagati dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. V postopku na prvi stopnji bi tožena stranka morala ugovarjati, da tožeča stranka prevozov ni opravila in da je račun neutemeljeno izstavila. Šele, če bi podala takšen ugovor, bi morala tožeča stranka predložiti še druge dokaze za obstoj terjatve. Takih trditev pa tožena stranka ni podala, zatrjevala je le, da bo prevoze tožniku plačala, ko bo sama prejela denar za opravljene prevoze. Ker torej resničnosti in utemeljenosti predlaganega dokaza (računa) toženka ni izpodbijala, je prvostopno sodišče račun ocenilo po prosti presoji dokazov (8. člen ZPP) in pri tem v zvezi s trditvami pravdnih strank, ko tožena stranka trditvam tožeče stranke, da je za toženo stranko opravila prevoze in koliko znaša prevoznina, ni oporekala, sama pa tudi ni dokazala, da je bil dogovorjen daljši rok plačila, pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Dejansko stanje ni ostalo nepopolno ugotovljeno.

Materialno pravo pa je sodišče prve stopnje tudi v tem delu pravilno uporabilo.

Sodišče druge stopnje je zato iz vseh prej navedenih razlogov pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo (368. člen ZPP).

Po 1. odstavku 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 166. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da nosi tožeča stranka sama svoje stroške postopka s pritožbo, ker z njo ni uspela.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 8, 219, 8, 219.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MzA0MA==