VSL sodba Cpg 1256/93

Jedro

Pisanje se pravni osebi vroči tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru. Če nobena od navedenih oseb ni dosegljiva, se sodno pisanje pusti v pisarni oziroma poslovnih prostorih ali pa se nabije na vrata. Poštna označba na nevročenih sodnih pisanjih "odpotoval" ne pomeni, da je pravna oseba spremenila sedež oziroma da se je "odselila". Zato ji vročitve ni mogoče opraviti z nabitjem pisanja na sodno desko. Pravna oseba kot taka ne more "odpotovati", ampak mora svoje poslovanje organizirati tako, da eden od njenih delavcev prevzema pošto. V nasprotnem primeru se namreč lahko šteje, da se izogiba vročitvi sodnih (in drugih) pisanj. Sedež podjetja je obligatorna sestavina firme (z njegovo navedbo se podjetje individualizira glede na sedež).

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) potrdi.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka vrniti tožeči stranki neizkoriščen avans v višini 589.664,37 DEM v tolarski protivrednosti z 8% zamudnimi obrestmi ter ji povrniti pravdne stroške. Primarni in podrejeni tožbeni zahtevek na višje obresti je zavrnilo.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. ZPP. Iz pritožbe se vidi, da je vložena zoper tisti del sodbe, s katerim tožena stranka ni uspela, torej zoper odločitev v 1. in 3. točki izreka sodbe.

Pritožnica je navedla, da v roku treh tednov med prejemom vabila na glavno obravnavo in narokom ni mogla pripraviti utemeljenih in določnih navedb o tem zelo zapletenem poslu. Nato je v pritožbi z dvema dopolnitvama zelo obširno opisala posle med pravdnima strankama. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je vabilo na prvi narok za glavno obravnavo v tej zadevi prejela dne 12.3.1993. Štiri dni pred narokom je iz razloga, da "potrebuje nekaj več časa, da zbere dokumentacijo v zvezi s predmetno tožbo", zaprosila sodišče za preložitev naroka. Ne da bi dobila pozitiven odgovor na svojo vlogo in ne da bi opravičila izostanek, njena pooblaščenka na narok dne 6.4.1993 ni prišla. Glede na določbo 295. čl. ZPP so bili izpolnjeni vsi pogoji, da je sodišče prve stopnje lahko glavno obravnavo opravilo v odsotnosti tožene stranke.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožbenemu zahtevku ugovarjala povsem splošno, ne da bi navedla kakršnakoli konkretna dejstva ali predložila kak dokaz. Zato je odločilo na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila tožeča stranka (primerjaj 219. in 221.a čl. ZPP). Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je pri odločitvi o tožbenem zahtevku pravilno uporabilo materialno pravo in svojo odločitev tudi jasno obrazložilo. Kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka tudi ni storilo.

Po določbi 1. odst. 496.a čl. ZPP se v postopku v gospodarskih sporih lahko v pritožbi navedejo nova dejstva in predagajo novi dokazi samo, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave. Vsa dejstva in vsi dokazi, ki jih je v pritožbi navedla oziroma predložila tožena stranka, so nova dejstva in novi dokazi. Vsa dejstva in vsi dokazi izvirajo iz poslovanja tožene stranke same. Zato ni verjetno, da vsaj bistvenih tožena stranka ne bi mogla navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, zlasti ker je imela od prejema vabila na narok do naroka več kot tri tedne časa. Pritožbeno sodišče jih torej ne more upoštevati.

Sodišče druge stopnje je tako ugotovilo, da pritožba tožene stranke ni utemeljena, zato jo je na podlagi določbe 368. čl. ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Skladno z določbo 1. odst. 155. čl. v zvezi s 1. odst. 166. čl. ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo. Glede na vsebino odgovora in razloge za zavrnitev pritožbe stroški za vložitev odgovora za pravdo niso bili potrebni.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Kp 93/2003
• VSL sklep I Cp 1195/98
• VSK sklep I Cpg 29/2005