VSL sklep Cpg 928/93

Jedro

Posest je dejanska fizična oblast nad stvarjo. Posestnik je v takem razmerju do stvari, da stvar rabi, in to ne glede na to, ali ima pravico stvar rabiti. Namesto klasične formule corpus + animus = possessio zadostuje za posest že dejanska oblast nad stvarjo. Vendar pa mora biti ta dejanska oblast navzven nedvoumno manifestirana, izključujoča in takšna, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati. Soposestnik uživa varstvo posesti na enak način kot posestnik. Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve morata biti kumulativno podana dva pogoja, in sicer verjeten obstoj terjatve in verjetna obstoječa nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (objektivna nevarnost).

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Stečajni senat sodišča prve stopnje je v stečajnem postopku zoper dolžnika ugotovil, da so nastopili pogoji za glavno razdelitev stečajne mase, zato je izdal sklep, s katerim je upnikom razdelil ali rezerviral razpoložljiva sredstva.

Zoper sklep sta se dva upnika pravočasno pritožila in predlagala njegovo razveljavitev.

Prvi upnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da bi moralo sodišče sredstva za poplačilo njegove prijavljene in prerekane terjatve rezervirati v skladu z določbo 139. čl. ZPPSL, saj je za njeno ugotovitev pravočasno vložil tožbo in o tem obvestil stečajni senat.

Drugi upnik napada sklep zaradi kršitve materialnega zakona in bistvene kršitve določb postopka. Meni, da bi moral stečajni senat rezervirati sredstva tudi za poplačilo njegove terjatve za obresti (ne samo za glavnico), saj tudi za ugotovitev te terjatve teče pravda, ki je bila pravočasno začeta. S prijavo terjatve za obresti z dne 28.4.1993 je samo dopolnil sicer pravočasno prijavo terjatve za glavnico.

Pritožbi nista utemeljeni.

Ni dvoma, da prvi upnik svoje terjatve ni prijavil v 30 dneh od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka v uradnem listu, saj je to jasno tudi iz njegovih pritožbenih navedb. Stečajni senat je zato pravilno uporabil določbo 4. odst. 126. čl. ZPPSL, ko za poplačilo prepozno prijavljene terjatve, ki je bila prerekana, za njeno ugotovitev pa nato v danem roku vložena tožba, ni rezerviral sredstev, saj do konca glavnega razdelitvenega naroka še ni bila pravnomočno ugotovljena. Pogoj iz 1. odst. 139. čl. ZPPSL, na katerega se sklicuje pritožnik, to je pravočasen začetek postopka za ugotovitev terjatve, je namreč samo eden od dveh pogojev za rezervacijo sredstev. Prvi pogoj namreč je, da je bila terjatev pravočasno (to je v roku iz 6. točke 90. čl. ZPPSL) prijavljena, kar sledi iz že navedene določbe 4. odst. 126. čl. ZPPSL.

Drugi upnik predvsem nima prav, ko trdi, da v izpodbijanem sklepu o glavni razdelitvi niso rezervirana sredstva za izplačilo njegove prijavljene terjatve za obresti. Ta sredstva namreč so rezervirana, kar je jasno razvidno iz tiste preglednice razdelitve stečajne mase, ki je priloga izpodbijanega sklepa. Upnika je verjetno zmotila okoliščina, da še v potrjenem osnutku glavne razdelitve ta sredstva niso bila predvidena za rezervacijo, ni pa opazil, da so v samem sklepu vendarle rezervirana. Pa tudi če ne bi bila, upnik zaradi tega ne bi mogel uspeti s pritožbo, ker ni ugovarjal proti osnutku glavne razdelitve, kot je predpisano v 1. odst. 145. čl. ZPPSL.

Pritožbeno sodišče je neutemeljeni pritožbi na podlagi določbe 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi z 12. čl. ZPPSL zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cpg 1072/93
• VSL sklep III Cpg 76/2003
• VSM sklep Cpg 191/97