<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba Cpg 338/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.338.93
Evidenčna številka:VSL00050
Datum odločbe:15.07.1993
Področje:obligacijsko pravo
Institut:posojilna pogodba - pridržna pravica

Jedro

V primeru posojilne pogodbe mora posojilojemalec v dogovorjenem roku vrniti posojilodajalcu enako količino stvari iste vrste in kakovosti, kot se mu bile izročene (557. in 562. člen ZOR-a). V primeru, da je bila upniku izročena stvar na posodo, nima pridržne pravice, če zahteva dolžnik vrnitev stvari (287. člen ZOR).

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi delna sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče naložilo toženi stranki, da izroči tožeči stranki 29.757 kg ruskega bombaža prvega kakovostnega razreda, te obveznosti pa se jo razbremeni, v kolikor plača tožena stranka znesek 4.176.148,00 SIT s pripadki.

Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po 353. členu ZPP. Tožena stranka v pritožbi ne oporeka veljavnosti sklenjene pogodbe, vendar ugovarja razlagi njene vsebine. Zatrjuje, da določa pogodba ekvivalentnost med 61 tonami bombaža, ki ga je tožeča stranka izročila toženi stranki in denarjem, ki ga je izročila tožena stranka tožeči stranki, bodisi kot avans ali v zavarovanje. Glede na to, da je tožeča stranka vrnila toženi stranki le nominalno enak znesek denarja, kot ga je prejela od nje ob sklenitvi pogodbe, ne da bi ga ustrezno revalorizirala, je tožena stranka vrnila njej le tolikšno količino bombaža, kot je znašal ekvivalent vrnjenega denarnega zneska na dan njegove vrnitve.

Tožena stranka je z nasprotno tožbo tudi uveljavljala neizpolnjeno obveznost s strani tožeče stranke v višini 14.107.448,00 SIT. Tožena stranka zato ocenjuje, da bi moralo prvostopno sodišče izdati skupno sodno odločbo tako po tožbi, kot po nasprotni tožbi. Z izdano delno sodbo je prvostopno sodišče tudi onemogočilo pobotanje, ravnalo pa je tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka.

Poleg tega je bilo s tem kršeno tudi materialno pravo sočasne izpolnitve v smislu 122. člena ZOR-a, ki je določeno za dvostranske pogodbe. Prvostopno sodišče bi lahko naložilo toženi stranki, da izpolni obveznost šele, ko bi tožeča stranka izpolnila svojo, kot to določa 2. odstavek 122. člena ZOR-a. Poleg tega uveljavlja tožena stranka na bombažu tudi retencijsko pravico, dokler ji tožeča stranka svoje preostale obveznosti ne izpolni. V tem v zvezi navaja, da je nepravilno stališče izpodbijane sodbe, da pridržna pravica v konkretnem primeru ne obstoji.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni razlogi niso podani. Prvostopno sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, uporabilo pravilno materialno pravo, ni pa tudi podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Izpodbijana sodba pravilno obrazlaga vsebino pogodbe o posojilu bombaža, ki sta jo sklenili pravdni stanki dne 5.12.1988. Po navedeni pogodbi je tožeča stranka posodila toženi stranki 61.000 kg ruskega bombaža prve klase za dobo največ meseca in pol in pod nadaljnjimi dogovorjenimi pogoji v pogodbi. Eden izmed teh pogojev pa je bil v nakazilu protivrednosti materiala v višini 835.894.810,00 takratnih din. Zato bi morala tožena stranka kot pravilno ugotavlja izpodbijana sodba v smislu 1. odst. 557. člena ZOR-a vrniti tožeči stranki v dogovorjenem roku enako količino bombaža - 61.OOO kg, kot si ga je od nje sposodila. V medsebojni pogodbi je pod pogoji v 5. alinei določeno, da tožeča stranka pri vračilu bombaža toženi stranki vrne le celotni avans, ni pa posebej določeno, da se ta avans revalorizira oziroma, da gredo toženi stranki tudi obresti. Pravilna je ugotovitev izpodbijane sodbe, da je tožeča stranka dne 20. in 21.6.1989 celotni avans vrnila. Glede na to, da je potekel tudi dogovorejni rok posojila, je tako pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da bi morala tožena stranka kot posojilojemalec vrniti tožeči stranki enako količino stvari iste kakovosti in vrste, kot jo je prejela (1. odstavek 562. člena ZOR-a). Zato je odločitev izpodbijane sodbe, da dolguje tožena stranka tožeči še 29.757 kg ruskega bombaža I.

kvalitete, pravilno. Prvostopno sodišče je izdalo delno sodbo v skladu z 2. odstavkom 329. člena ZPP. Ugovori tožene stranke v tej smeri tako niso utemeljeni. Ne drži tudi trditev v pritožbi, da je bilo s tem kršeno določilo 122. člena ZOR-a, torej pravilo sočasne izpolnitev. V konkretnem primeru gre za pogodbo o posojilu bombaža po 557. členu ZOR-a, je vsebovala tudi določene pogoje, kateri pa so bili, med drugim tudi vrniti v avanse, kot je že zgoraj obrazloženo, izpolnjeni tudi s strani tožeče stranke. Zato tožeči stranki ni mogoče očitati, da svoje obveznosti ni izpolnila.

Neutemeljen je tudi ugovor tožene stranke, da ima na bombažu retencijsko pravico. S posojilno pogodbo je bilo izročeno s strani tožeče stranke toženi stranki 61.000 kg ruskega bonbaža le na posodo.

Zato po 1. odstavku 287. člena ZOR-a tožena stranka v tem primeru, ko zahteva tožeča stranka vrnitev posojene stvari, na bombažu nima pridržne pravice. Prvostopno sodišče je tako tudi v zvezi s tem ugovorom pravilno uporabilo materialno pravo.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče po 368. členu ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v celoti potrdilo izpodbijano delno sodbo.

Izrek o stroških je odpadel, ker jih tožena stranka posebej ni predlagala (1. in 2. odstavek 164. člena ZPP).

 


Zveza:

ZOR člen 287, 287/1, 557, 557/1, 562, 562/1, 287, 287/1, 557, 557/1, 562, 562/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00Mjk4NQ==