<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba Cpg 261/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.261.93
Evidenčna številka:VSL00178
Datum odločbe:23.06.1993
Področje:civilno procesno pravo
Institut:gospodarski spor - pritožba - nova dejstva

Jedro

Ob pavšalnem ugovoru tožene stranke, da med njo in tožečo stranko ni bila sklenjena nobena pogodba, sodišču prve stopnje ni bilo treba raziskovati ali in čigava pravna naslednika sta pravdni stranki. Novih dejstev o tem vprašanju, navedenih šele v pritožbi, sodišče druge stopnje ne more upoštevati, ker tožena stranka ni niti poskusila izkazati za verjetno, da jih ni mogla navesti do konca glavne obravnave.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in vzdržalo izdani sklep o izvršbi v veljavi ter toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeči stranki.

Tožena stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper to sodbo. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. tč. 1. odst. 353. člena ZPP), ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti razveljavi sklep o izvršbi. V pritožbi tožena stranka ugovarja pomanjkanje aktivne legitimacije tožeče stranke in svojo pasivno legitimacijo. Navaja, da je bila pogodba, na katero je prvostopno sodišče oprlo svojo odločbo na strani prvo pogodbenih strank podpisano tudi s strani DO, ki pa je bila v času podpisa pogodbe DO z 8 TOZD-i in je podpisala pogodbo v imenu vseh TOZD-ov in ne le TOZD-a M., katerega pravni naslednik je tožena stranka. Pravice in obveznosti med nekdanjimi TOZD-i še niso razčiščene in v zvezi s tem teče spor pred sodišče združenega dela. Kot druga pogodbena stranka je pogodbo podpisala DO, za katero tožeča stranka ni izkazala svojega pravnega nasledstva. Tožena stranka meni, da bi pogodbeni stranki ob reorganizacijah morali sklepati anekse k pogodbi ali celo nove pogodbe.

Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlagala njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijane sodbe, pri čemer zlasti opozarja na to, da je tožeča stranka storitve, navedene na spornih fakturah, opravila in da statusne spremembe na strani tožene stranke ne morejo imeti učinka na obveznost tožene stranke, kot tudi ne eventualni spor pred sodiščem združenega dela.

Pritožba ni utemeljena.

V postopku na prvi stopnji je tožeča stranka ugovarjala, da med pravdnima strankama ni bila sklenjena nobena pogodba, pri tem pa ni navedla nobenih dejstev, na katera bi oprla tak svoj ugovor in bi izpodbijala zahtevek tožeče stranke, ki je izhajal iz predložene pogodbe in iz podatkov vtoževanih faktur (219. člen ZPP). Glede na takšen ugovor oziroma takšne navedbe tožene stranke sodišče prve stopnje ni bilo dolžno raziskati, ali in čigava pravna naslednika sta pravdni stranki. Prvostopno sodišče je takšen ugovor pravilno štelo kot pavšalni ugovor in ga ni moglo upoštevati ter je pravilno razsodilo na podlagi predloženih listin v spisu. Šele v pritožbi tožena stranka navaja dejstva, na katera opira svojo trditev, da med pravdnima strankama ni pravnega razmerja. Tožena stranka v pritožbi pasivno legitimacijo ugovarja z novimi dejstvi, pri tem pa ne navaja, zakaj teh dejstev ni mogla navesti že prej. Pritožbeno sodišče bi lahko glede na določilo 1. odst. 496.a člena ZPP ta nova dejstva upoštevalo le, če bi tožena stranka kot pritožnik izkazala za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave, česar pa tožena stranka ni izkazala. Poleg tega pa sporno razmerje ne izvira iz časa, ko pravdni stranki po trditvah pritožbe še nista obstajali, tožena stranka pa niti ne trdi, da prostorov v samskem domu v obdobju, na katerega se nanašajo vtoževani računi, ni uporabljala ter da tožeča stranka z domom ni upravljala.

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, oziroma nepravilne uporabe materialnega prava, na kar mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ( 2. odst. 365. člena ZPP) pa v postopku na prvi stopnji ni bilo, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odst.

166. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 219, 496a, 496a/1, 219, 496a, 496a/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00Mjk2MQ==