<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba Cpg 652/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.652.93
Evidenčna številka:VSL00040
Datum odločbe:02.06.1993
Področje:civilno procesno pravo
Institut:dokazno breme

Jedro

Tožena stranka do konca glavne obravnave ni ponudila nobenega dokaza za svoje trditve, zato dejansko stanje ni ostalo nepopolno ugotovljeno, ko je sodišče upoštevalo le dokaze tožeče stranke.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki 15.413,40 SIT z zamudnimi obrestmi in ji povrniti 10.789,00 SIT pravdnih stroškov.

Toženec je proti sodbi pravočasno vložil pritožbo, v kateri zatrjuje, da je opravil dela, za katera je od tožeče stranke prejel avans in da to lahko dokaže z ljudmi, ki so bili zaposleni v njegovi obratovalnici in so izvajali dela.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je vložila odgovor na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Toženec s pritožbo ponavlja svoje že dotedanje trditve, da je delo opravil. S tem smiselno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo zmotno in nepopolno. Ta pritožbeni razlog ni podan.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženec ni ponudil nobenega dokaza, s katerim bi potrdil svoje trditve, da je delo opravil, oz. ovrgel s tem trditve tožeče stranke, da dela ni opravil (219. čl. ZPP). Sodišče je tožencu dalo dovolj možnosti, da bi to storil, saj je določilo dve glavni obravnavi, na katerih bi toženec lahko sodišču ponudil dokaze. Tudi v pritožbi toženec samo pavšalno zatrjuje, da te svoje trditve lahko dokaže z ljudmi, pri čemer ne navede imen oseb, ki bi to izpovedale. Dejansko stanje tako ni ostalo nepopolno ugotovljeno. Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pa je pravilen tudi materialnopravni zaključek, da mora toženec vrniti avans, ki ga je od tožeče stranke sprejel zato, da bi delo opravil (glej 132. čl. ZOR).

Ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je izpodbijano sodbo potrdilo (368. čl. ZPP).

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo, vendar v odgovoru ni navedla ničesar takega, kar ne bi bila navedla že do konca glavne obravnave, zato je sodišče druge stopnje odločilo, da nosi sama stroške pritožbenega postopka (1. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP).

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 219, 219.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MjkzNw==