VSL sodba Cpg 52/93
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.52.93 |
| Evidenčna številka: | VSL00116 |
| Datum odločbe: | 27.05.1993 |
| Področje: | civilno procesno pravo |
| Institut: | bistvena kršitev določb pravdnega postopka |
Jedro
Sodišče mora v sodbi utemeljiti obstoj vzročne zveze in nastale škode in ne zadošča, če se obstoj teh elementov zgolj zatrjuje.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v izpodbijanem delu, to je v 1. odstavku 1. točke izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
O stroških postopka s pritožbo bo sodišče odločilo v končni odločbi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sodbe razsodilo, da mora tožena stranka plačati znesek 13.500,00 SIT z zamudnimi obrestmi.
Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 2.995,00 SIT. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.
Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 353. člena ZPP. Vztraja pri svojih dosedanjih trditvah, da je le tožeča stranka odgovorna za škodo, ki ji je nastala. Škoda je nastala šele, ko je tožena stranka čeke predložila tožeči stranki in jih je ta vnovčila. Tožena stranka je poleg tega predložila v izplačilo čeke, ki to sploh niso bili, saj niso vsebovali vseh potrebnih sestavin. Lahko bi tudi sama opravila primerjavo podpisov imetnice, saj ji je bila tatvina čekov prijavljena, pri njej pa so tudi bili deponirani njeni podpisi.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje ni v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Ocenilo je, da je tožena stranka soodgovorna le v obsegu 75% za škodo, nastalo tožeči stranki. Pri tem pa ni navedlo razlogov, ki so bili odločilni za določitev deležev odgovornosti oziroma je navedlo razloge, ki se nanašajo zgolj na odgovornost tožene stranke. Povsem je zavrnilo njen ugovor, da je tožeča stranka sama povzročila nastalo situacijo, saj je vnovčila čeke, ki jih je pri njej imetnica pravočasno preklicala. Tako sodba ne pove, kdo in zakaj nosi preostali delež odgovornosti, kar pomeni, da ni možna celovita presoja odgovornosti za nastalo škodo in ne tudi presoja ustreznosti razdelitve deležev odgovornosti.
Nadaljnja pomanjkljivost izpodbijane sodbe je v tem, da sodba sicer ugotavlja obstoj vzročne zveze med dejanjem tožene stranke in nastalo škodo tožeče stranke, nima pa potrebnih dejanskih ugotovitev glede obstoja tako vzročne zveze kot tudi škode nastale tožeči stranki.
Sodba ne vsebuje jasnih razlogov o škodi, ki bi nastala prav tožeči stranki zaradi vnovčenja čekov, ki jih tožena stranka ni pravilno sprejela - in ne morda imetnici tekočega računa. Manjka tudi ocena okoliščine, da je tožeča stranka pravočasno sprejela preklic čekov, ki so bili imetnici tekočega računa ukradeni in jih je nato vseeno sprejela ter izplačala toženi stranki. Sodišče prve stopnje je imelo za odločitev o utemeljenosti zahtevka na razpolago premalo ustreznih navedb tožeče stranke (298. člen ZPP).
Sodbe glede vrste odločilnih dejstev ni moč preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je razveljavilo sodbo v izpodbijanem delu in vrnilo zadevo sodišču druge stopnje v ponovno odločanje na podlagi določila 1. odstavka 369. člena ZPP.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
