VSL sklep Cpg 637/93

Jedro

Pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku je enaka priznanju prijavljene terjatve v stečajnem postopku. Zato se takšno priznanje lahko prekliče. Pripoznavo tožbenega zahtevka je v pravdnem postopku možno preklicati do izdaje sodbe, s katero se odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka, zaradi katerega se je pravda začela; priznanje prijavljene terjatve v stečajnem postopku pa je možno preklicati do izdaje sklepa o glavni razdelitvi s katerim je odločeno o poplačilu upnikov, zaradi katerega se je stečajni postopek začel. Ni predpisano, da bi bilo treba ločitvenega upnika napotiti na pravdo za ugotovitev ločitvene pravice, saj ima, če dolžnik njegove ločitvene pravice ne prizna, na voljo dajatveno tožbo po splošnih procesnih in materialnopravnih predpisih. Stečajni senat po 1. odstavku 127. člena ZPPSL napoti na ugotovitveno pravdo upnika samo v primeru, ko je prerekana njegova terjatev. Takrat je namreč podan pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev take tožbe.

 

Izrek

1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi napotitveni sklep sodišča prve stopnje.

2. Pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je upnika napotilo, da zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve višini 5.811,187,35 DEM s pp., 11.929.043,41 ATS s pp., 5.911.911,997,10 ITL s pp, 3.000.000,00 BEF s pp., 235.000,00 SEK s pp. in 180.514.792,90 SIT s pp. začne postopek pred sodiščem ali drugim organom ( in sicer v roku 8 dni od dneva vročitve sklepa).

Zoper navedeni sklep se je iz vseh treh pritožbenih razlogov pritožil upnik. Pritožba se nanaša na napotitev glede terjatve v višini 567.187,34 DEM in 149.517,154,00 SIT. Upnik je v napadenem delu predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Istočasno je priglasil pritožbene stroške - z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe višjega sodišča do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Res je stečajni upravitelj na prvem naroku za preizkus prijavljenih terjatev dne 8.12.l992 priznal sporno terjatev upnika, vendar ne v celoti (to je v znesku 149.517,154,00 SIT, ampak le v pretežnem znesku (to je za 147.265.237,80 SIT). Vendar pa je nato na drugem naroku za preizkus prijavljenih terjatev dne 2.3.l993 prvotno priznano terjatev prerekal. Podobno velja za terjatev upnika glede 567.187,34 DEM, le s to razliko, da je stečajni upravitelj na prvem naroku terjatev v DEM v celoti priznal, na drugem naroku pa je nato v celoti prerekal.

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št.

84/89) v 1. odstavku 124. člena določa, da stečajni senat na naroku za preizkus terjatev preizkuša prijavljene terjatve upnikov. V 1. odstavku 125. člena določa, da se mora stečajni upravitelj o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjaviti, ali jo priznava ali prereka. V 3. odstavku 125. člena pa določa, da prijavljena terjatev velja za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in če je (hkrati) ne prereka nobeden izmed upnikov, ki so navzoči na naroku za preizkus terjatev.

Ker ZPPSL nima nobenih določb o prerekanju prvotno s strani stečajnega upravitelja priznanih terjatev, je drugostopno sodišče s tem v zvezi (na podlagi 12. člena ZPPSL) smiselno uporabilo ustrezna določila Zakona o pravdnem postopku. Ker je priznanje terjatve v stečajnem postopku podobno pripoznavi zahtevka v pravdnem postopku, je smiselno uporabilo 331. člen ZPP, ki v 4. odstavku določa, da se pripoznava tožbenega zahtevka lahko prekliče, in sicer brez privolitve nasprotne stranke. To pomeni, da je tudi v stečajnem postopku možno, da stečajni upravitelj naknadno prereka terjatev, ki jo je prvotno priznal oziroma da prekliče priznanje terjatve (svojo izjavo volje). V pravdnem postopku je preklic pripoznave tožbenega zahtevka možen do izdaje sodbe (na podlagi pripoznave). To pomeni, da je v stečajnem postopku preklic priznanja prijavljene terjatve možen do izdaje sklepa o glavni razdelitvi (glej 2. odstavek 145. člena ZPPSL). S sodbo se odloči o glavni stvari, to je o utemeljenosti tožbenega zahtevka, zaradi katerega se je pravda začela - s sklepom o glavni razdelitvi pa se zaključi postopek, ki se je začel zaradi poplačila upnikov (glej 1. odst. 146. člena ZPPSL).

Če je upniku v zvezi s preklicom prvotno priznane prijavljene terjatve nastala kakšna škoda (stečajni upravitelj ob izjavljanju namreč ni navedel razlogov, dejstev in dokazov, na podlagi katerih je prerekal prijavljene terjatve upnika), bo upnik njeno povračilo pač lahko zahteval na podlagi 2. odstavka 61. člena ZPPSL.

Po 1. odstavku 117. člena ZPPSL začetek stečajnega postopka (tako tudi postopka prisilne poravnave - glej 52. člen ZPPSL) ne vpliva na pravice do posebnega poplačila iz določenih stvari oziroma iz dolžnikovega premoženja (ločitvene pravice), med drugim na zastavno pravico. Zato del premoženja, na katerem obstoji ločitvena pravica, do višine terjatve ločitvenega upnika ne spada v glavno stečajno maso, ampak tvori posebno stečajno maso. Iz te posebne stečajne mase lahko ločitveni upnik zahteva poplačilo celotne terjatve. Če dolžnik ločitvene pravice ne prizna, ima upnik na voljo dajatveno tožbo po splošnih procesnih in materialnopravnih predpisih. Usoda poplačila njegove terjatve namreč ni odvisna od višine glavne stečajne mase in terjatev drugih upnikov. Zato tudi ni predpisano, da bi bilo treba ločitvenega upnika napotiti na pravdo za ugotovitev ločitvene pravice, ampak stečajni senat po 1. odstavku 127. člena ZPPSL napoti na ugotovitveno pravdo upnika samo v primeru, ko je prerekana njegova terjajtev. Ločitveni upnik namreč ne bi imel pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe, če bi lahko vložil dajatveno tožbo.

Upnik je na prvem naroku za preizkus terjatev dne 8.12.l992 prijavil tudi ločitveno pravico, vendar se stečajni upravitelj o njej na tem naroku ni izrekel. O njej se tudi ni izrekel na naslednjem, to je drugem naroku za preizkus terjatev z dne 2.3.l993. Ker pa je prerekana upnikova terjatev, je sporna tudi njegova pravica do posebnega (ločenega ) poplačila njegove terjatve iz zastavljenih nepremičnin. Zato je upnik (kljub temu, da se izpodbijani napotitveni sklep ne glasi tudi na ločitveno pravico) pravilno vložil tožbo na ugotovitev ločitvene pravice. Podan je namreč pravni interes po 2. odstavku 187. člena ZPP, ki je procesna predpostavka za vložitev take tožbe.

S tem v zvezi glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani z dne 26.3.l991, opr. št. III Ips 9/91 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 22.8.l991, opr. št. Cpg 1220/91. Drugostopno sodišče je glede na navedeno na podlagi 2. točke 380. člena ZPP (v zvezi z 12. členom ZPPSL) pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo napotitveni sklep sodišča prve stopnje. Ker upnik s pritožbo ni uspel, je drugostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP (in 12. členom ZPPSL) odločilo, da pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške. Gre za stroške sodnih taks za pritožbo (po tarifni št. 19/4 taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

Pritožbeno sodišče je v odločbi navedene zvezne predpise na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiške predpise.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 329/2004
• VSM sodba Cpg 3/97
• VSL sklep III Cp 2789/2005