VSL sklep Cpg 120/93

Jedro

V 109. čl. ZPP je urejen postopek, če je vloga formalno pomanjkljiva. To pomeni, če je nerazumljiva ali če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. V 83. čl. ZPP pa je urejen postopek, če manjka sposobnost biti stranka v pravdi. Tožeča stranka je sodišču poslala popravo tožbe v sodno odmerjenem roku, vendar poprava tožbe ni bila priložena predmetnemu spisu, pač pa je pomotoma bila vpisana kot nov izvršilni predlog. Ker sodišče ni upoštevalo poprave tožbe, je tožbo nepravilno štelo za umaknjeno.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom pozvalo tožečo stranko, da v roku 8 dni sodišču sporoči pravnega naslednika tožene stranke - skladno z vpisom v sodni register. Ker tožeča stranka tožbe ni popravila tako kot ji je bilo naloženo, je sodišče prve stopnje tožbo štelo za umaknjeno.

Zoper drugi sklep se je pritožila tožeča stranka, in sicer smiselno zaradi bistvene kršitve pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa. Smiselno je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa, pri čemer pa ni priglasila pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožečo stranko v izogib posledicam po 5. odst. 83. čl. Zakona o pravdnem postopku pozvalo, da sodišču v roku 8 dni sporoči pravnega naslednika tožene stranke, in sicer skladno z vpisom v sodni register. Ker pa tožeča stranka tožbe ni ustrezno popravila, je njeno tožbo štelo za umaknjeno (na podlagi 4. odst.

1O9. čl. ZPP).

Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu nepravilno sklicevalo na določilo 4. odst. 1O9. čl. ZPP. Navedeni člen namreč ureja postopek, če je vloga formalno pomanjkljiva (glej 2. odst. 106. čl. ZPP). Vloga pa je formalno pomanjkljiva, če je nerazumljiva ali če ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. V konkretnem primeru pa ne gre za takšno vlogo (glej 1. odst. 106. čl.

ZPP). Pomanjkljivost tožbe je namreč v tem, da tožena stranka (taka kot je označena) ne more biti stranka v pravdi. Navedena pomanjkljivost se lahko odpravi v skladu s 5. odst. 83. čl. ZPP in le, če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, se tožba zavrže (prav tako v skladu s 5. odst. 83. čl. ZPP).

Ker tožeča stranka v sodno odmerjenem roku ni po pozivu sodišča popravila tožbe, je le-to tožbo štelo za umaknjeno. Vendar pa je prvo sodišče v tem pogledu ravnalo v nasprotju s predpisi postopka. Tožeča stranka je namreč sodišču že dne 8.12.1992 (tako kot to zatrjuje v pritožbi) priporočeno poslala popravo tožbe. Torej ni bilo podlage za uporabo 4. odst. 109. čl. ZPP oz. pravilno 5. odst. 83. čl. ZPP. Ker je izpodbijani sklep posledica opisane kršitve, je nepravilen.

Drugače povedano: navedena prekršitev predpisov postopka je bistvena, saj je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (glej 1. odst. 354. čl. ZPP). Zato je drugostopno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (na podlagi 3. tč. 38O. čl. ZPP).

Tožeča stranka je prvi sklep prvostopnega sodišča prejela dne 7.12.1992. Popravo tožbe pa je sodišču poslala priporočeno (glej 2. odst. 113. čl. ZPP) dne 8.12.1992, kar je v okviru sodno odmerjenega 8 dnevnega roka. Vendar pa poprava tožbe ni bila vložena v predmetni spis, ampak je bila vpisana kot nov izvršilni predlog. To naj prvostopno sodišče upošteva v ponovljenem postopku.

V ponovljenem postopku se bo sodišče prve stopnje v zvezi s popravo tožbe z dne 8.12.1992 moralo tudi opredeliti do 7. odst. 113. čl.

ZPP. Tako bo moralo odgovoriti na vprašanje, ali je bila poprava tožbe vložena pri nepristojnem sodišču, in če je tako, ali je mogoče vložitev poprave tožbe pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika. Navedeno vlogo je namreč pristojno (pravdno, ne pa izvršilno) sodišče prejelo šele ob predložitvi izvršilnega spisa.

Prvostopno sodišče pa se bo moralo opredeliti tudi do vprašanja, ali je tožeča stranka pravilno popravila tožbo. Iz podatkov sodnega registra ljubljanskega temeljnega sodišča namreč izhaja, da je v posledici statusnih sprememb z dne 4.4.1990 iz Agrotehnike Gruda, TOZD Agrotehnika trgovina Ljubljana nastala Agrotehnika - trgovina Ljubljana p.o., Ljubljana, ki pa se je dne 2O.2.1992 preoblikovala v Agrotehniko - trgovina d.o.o. Ljubljana (in ne v Agrotehniko d.o.o.

Ljubljana, kot to izhaja iz obravnavane pritožbe in iz poprave tožbe.

Da bi sodišče prve stopnje na navedena vprašanja lahko odgovorilo in ker je v postopku na prvi stopnji prišlo do kršitev določb postopka, ki so (kot povedano) vplivale na zakonitost in pravilnost odločbe, je drugostopno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep.

Pri tem je določila ZPP na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot določila republiškega predpisa.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 316/2004
• VSL sklep I Cpg 1492/99
• VSL sklep II Cp 1700/99