<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cpg 560/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.560.93
Evidenčna številka:VSL00003
Datum odločbe:04.05.1993
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - določnost izjave o prerekanju terjatve - pravica upnika do prerekanja terjatev

Jedro

Vse terjatve (pravočasne in prepozne) se preizkusijo na narokih za preizkus terjatev. Drugačnega načina preizkušanja terjatev ZPPSL ne pozna. Že zato, ker terjatev na tretjem naroku za preizkus terjatev ni bila priznana in torej po določbi 3. odst. 125. čl. ZPPSL ni bila ugotovljena, so jo imeli na četrtem naroku (tudi) upniki pravico prerekati. Prerekanje terjatev je dovolj določno, da je sposobno za obravnavanje, če je prerekana terjatev v višini razlike med določeno vsoto tolarjev in tolarsko protivrednostjo enake vsote hrvaških dinarjev po tečaju na točno določen dan.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Stečajni senat sodišča prve stopnje je napotil upnika, da v določenem roku pri sodišču začne postopek za ugotovitev obstoja njegovih terjatev, ki so jih drugi upniki na naroku za preizkus terjatev prerekali.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb stečajnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Navedel je, da so bile njegove terjatve preizkušane že na tretjem naroku za preizkus terjatev, zato jih stečajni senat ne bi smel preizkušati na novem naroku, ampak bi moral le pozvati stečajnega upravitelja, da se o njih izjavi. Upniki ob analogni uporabi določbe 3. odst. 125. čl. ZPPSL na četrtem naroku za preizkus terjatev niso imeli procesne legitimacije za prerekanje terjatev, ker jih niso prerekali na prejšnjem naroku. Prerekanje terjatev je bilo tako nedoločno, da ni bilo sposobno za obravnavanje. Stečajni senat mora upnika napotiti na pravdo tako, kot je bila terjatev prerekana, česar stečajni senat v tem primeru ni upošteval, ampak je sam izračunal "tečajne razlike", ki so bile prerekane. Predlaga razveljavitev napadenega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik iz Republike Hrvaške je v obravnavanem stečajnem postopku prijavil tri terjatve v denarni enoti din. Vse tri terjatve so bile obravnavane na tretjem naroku za preizkus terjatev. Na samem naroku je upnik svojo prijavo popravil tako, da je navedel, da se terjatve glasijo na denarno enoto tolar. Na tem naroku je stečajni upravitelj navedel, da je preizkusil terjatve v denarni enoti din, kot so bile prvotno prijavljene in da se glede terjatev v tolarjih ne more izjaviti. Terjatve so torej ostale nepreizkušene. To je bil tudi eden od razlogov, zaradi katerega je bil razveljavljen prvostopni sklep o glavni razdelitvi stečajne mase, pri kateri so bile obravnavane terjatve upoštevane v denarni enoti HRD.

Po določbah 124., 125. in 126. čl. ZPPSL se vse terjatve (pravočasne in prepozne) preizkusijo na narokih za preizkus terjatev. Drugačnega načina preizkušanja terjatev ta zakon ne pozna. Zato stečajnemu senatu po razveljavitvi sklepa o glavni razdelitvi ni preostalo drugega, kot da razpiše nov narok za preizkus terjatev, na katerem preizkusi vse še nepreizkušene terjatve. Med njimi je bila tako tudi terjatev pritožnika. Že zato, ker ta terjatev na tretjem naroku za preizkus terjatev ni bila priznana in torej po 3. odst. 125. čl.

ZPPSL ni bila ugotovljena, so jo imeli (tudi) upniki na naslednjem naroku pravico prerekati. Pritožbene trditve glede napačnega načina preizkusa pritožnikovih terjatev in procesne legitimacije upnikov za prerekanje terjatev torej niso utemeljene.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bilo prerekanje terjatev tudi dovolj določno, da je bilo sposobno za obravnavanje. Upniki so namreč povsem jasno navedli, da prerekajo terjatve v skupnem znesku razlike med določeno vsoto SIT in med tolarsko protivrednostjo enake vsote HRD po tečaju na točno določen dan. Stečajni senat je ravno za to terjatev tudi napotil upnika, čigar terjatve so bile prerekane, na pravdo za ugotovitev njihovega obstoja, pri čemer jih je le navedel v drugi obliki, to je v izračunanem znesku glede na tečaj HRD na navedeni dan. S tem stečajni senat ni prekoračil svojih pooblastil, kot mu očita pritožba.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, zato je po določbi 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi z 12. čl. ZPPSL pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo prvostopni sklep.

 


Zveza:

ZPPSL člen 124, 125, 125/3, 126, 124, 125, 125/3, 126.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00Mjg2NQ==