VSL sklep Cpg 521/93
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.521.93 |
| Evidenčna številka: | VSL00007 |
| Datum odločbe: | 29.04.1993 |
| Področje: | IZVRŠILNO PRAVO |
| Institut: | začasna odredba - nedenarna terjatev - nevarnost - sklep o zavrnitvi predloga - pritožba |
Jedro
Pravno sredstvo zoper sklep, s katerim je predlog za začasno odredbo zavrnjen, je pritožba, ne ugovor.
Dolžnikova prezadolženost še ne predstavlja nevarnosti, da bo brez začasne odredbe uveljavitev upnikove nedenarne terjatve onemogočena ali precej otežena.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, s katero naj bi dolžniku prepovedalo odtujitev in obremenitev radiatorjev v vrednosti 2.000.000,00 SIT, carinarnici, pri kateri se sedaj nahajajo, pa njihovo izročitev dolžniku.
Upnik je zoper sklep pravočasno vložil ugovor, v katerem je navedel, da je nevarnost, da bo uveljavitev terjatve na izročitev radiatorjev onemogočena, dovolj izkazana že z dolžnikovo prezadolženostjo, ki jo sedaj izkazuje z obrazcem SDK Bon-2. Opozoril je tudi na napačen pravni pouk in menil, da je edino pravno sredstvo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ugovor po 48. čl. ZIP.
Pritožbeno sodišče je najprej ugotovilo, da je pravni pouk v izpodbijanem sklepu povsem pravilen. Pritožnik je očitno spregledal določbe 6. točke 15. čl. v zvezi z 244. čl. ZIP, da je sklep o začasni odredbi samo tisti sklep, s katerim je v celoti ali delno ugodeno predlogu za začasno odredbo ter 1. in 2. odst. 8. čl. v zvezi z 244. čl. ZIP, po katerih je zoper sklep sodišča prve stopnje v postopku za izdajo začasne odredbe dovoljena pritožba, razen če ni v tem zakonu drugače določeno, tako pa je določeno le za sklep o začasni odredbi, ne pa za sklep, s katerim je predlog za začasno odredbo zavrnjen. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je upnikov ugovor glede na vsebino štelo za pritožbo in zadevo odstopilo v reševanje pritožbenemu sodišču.
Pritožba ni utemeljena.
Upnik predlaga izdajo začasne odredbe po 1. odst. 267. čl. ZIP. V takem primeru mora poleg verjetnosti obstoja svoje terjatve izkazati tudi verjetnost, da bo uveljavitev te terjatve brez začasne odredbe onemogočena ali precej otežena. Prvostopno sodišče ima prav, ko pravi, da upnik ni pojasnil, kako bo dolžnikova prezadolženost vplivala na izpolnitev oziroma preprečitev izpolnitve "pobotnega dogovora" o izročitvi radiatorjev. Samo dejstvo prezadolženosti (ki je sedaj izkazano) še ne kaže na to, da bo terjatev na izročitev radiatorjev onemogočena ali precej otežena. Kakšnega drugega dejstva, ki bi kazalo na to nevarnost (na primer da namerava dolžnik radiatorje izročiti komu drugemu, jih prodati ali kako drugače z njimi razpolagati v upnikovo škodo), upnik ni navedel. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da pogojev za začasno odredbo po 1. odst. 267. čl. ZIP ni, pravilna.
Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, zato je na podlagi določbe 2. točke 380. čl.
ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
