VSL sklep II Cp 410/93

Jedro

Med okoliščine primera po 2. odst. 270. čl. ZIP prvo sodišče pravilno uvršča tudi verjetnost, da z izvršitvijo začasne odredbe dolžniku nastane škoda. Seveda pa je mogoče o verjetnosti nastanka škode govoriti le takrat, če je ta tudi po višini verjetno izkazana (dokazno breme je dolžnikovo).

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

V ponovljenem postopku je z izpodbijanim sklepom prvo sodišče zavrnilo tudi dolžnikov predlog za varščino za škodo v smislu 2. odst. 270. čl. ZIP in zato tudi njegov ugovor proti začasni odredbi.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da se prvo sodišče ni opredelilo do vseh ugovorov dolžnika; tudi pravna zapletenost primera je lahko okoliščina, ki vpliva na končno odločitev; dolžnik je tuj državljan in zato škode, ki bi mu z izvršitvijo začasne odredbe nastala, ne bi mogel uveljavljati pred tujimi pravosodnimi organi, saj mu je prepovedana tudi pravica vstopa; z drugačno začasno odredbo bi bilo mogoče doseči enak učinek in se izogniti, da bi dolžniku nastala škoda; zmotna je navedba prvega sodišča, da dolžnik ni navedel okoliščin, ki bi izkazovale nastanek škode, njeno višino ter odškodninsko odgovornost, saj je že v ugovoru navedel, da se z začasno odredbo dolžnik onemogoča uporaba avtomobila, z vsakim letom pravdanja pa vrednost avtomobila pade za 15 %. Škodo bi sicer utegnili imeti obe stranki, le upnik bi jo lahko s prodajo avtomobila nadomestil brez težav, dolžnik pa te možnosti ne bi imel.

Pritožba ni utemeljena.

Že v sklepu II Cp 20/94 dne 12.1.1994 je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je odločitev prvega sodišča, ki je ugotovilo obstoj pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (267. čl. 1. odst. 268. čl. ZIP), pravilna. Zato na pritožbene trditve, ki ponovno zatrjujejo neutemeljenost izdaje predlagane začasne odredbe, ne bo odgovarjalo.

Med okoliščine primera po 2. odst. 270. čl. ZIP prvo sodišče pravilno uvršča tudi verjetnost, da z izvršitvijo začasne odredbe dolžniku nastane škoda, seveda pa je mogoče o verjetnosti nastanka škode govoriti le takrat, če je ta tudi po višini verjetno izkazana (dokazno breme je dolžnikovo). V tej smeri pa dolžnik v postopku pred prvim sodiščem kakšnih trditev ni postavil, o 15 % letnem padcu vrednosti avtomobila pa govori šele v pritožbi (in drugačna pritožbena trditev v podatkih spisa nima opore), ne glede na to, da tudi sedaj kakšnih relevantnih dokazov dolžnik ne navaja. Zato pa je že zaradi povedanega nepomembno, ali bi moral dolžnik, ki je tuja oseba, v tujini uveljavljati plačilo škode, pri čemer tudi pritožbeno sodišče soglaša s sicer v pritožbi grajanim stališčem prvega sodišča, da tudi pravna zamotanost primera ni okoliščina v smislu 2. odst.

270. čl. ZIP.

Ti razlogi so narekovali zavrnitev dolžnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa po določbi 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi s čl.

14 ZIP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cpg 410/94
• VSL sklep II Cp 2327/94
• VDSS sklep Pdp 1040/2015